Začetki Godbe na pihala Središče segajo v leto 1886, ko je nadučitelj in dirigent Pavel Unger zbral devet izobraženih glasbenikov, med katerimi sta bila ključna člana brata Matjaž in Franc Kocjan. Leta 1904 je taktirko prevzel Matjaž Kocjan. Zaradi nesoglasij med bratoma Kocjan je godba razpadla. Vsak po svoje sta poskušala ustanoviti svoj orkester, kar je delno uspelo le Matjažu. 

Naslednja era središke godbe se je začela s Francem Serajnikom. Prav on je leta 1908 iz razpadlih godb pritegnil glasbenike in ponovno ustanovil središko godbo ter jo vodil do konca prve svetovne vojne. Po vojni je stare glasbenike zopet uspešno zbral Martin Kocjan. Višek je godba dosegla v letu 1932, ko je na vsesokolskem zletu v Sarajevu dosegla drugo nagrado. Prvi samostojni koncert, Martinov koncert, katerega tradicionalno prirejajo še danes, so godbeniki izvedli leta 1946. V letih 1957–1968 je godbi dirigiral Srečko Vitori. Po njegovi smrti je godba životarila vse do leta 1973, vendar ni prenehala z delovanjem. Sredi šestdesetih let je bil organiziran v središki OŠ oddelek GŠ Ormož, katere ravnatelj je bil Alojz Kranjčan, ki je godbo tudi vodil v letih 1973–75. Po letu 1975 je taktirko prevzel prof. Franjo Lovrec, pod katerim je godba dosegla svoj višek. Leta 1977, na vsesokolskem zletu v Ljutomeru, je bila središka godba po ocenah glasbenih strokovnjakov ena najboljših. Posebno jih je odlikovala kvaliteta basovskih in tolkalnih inštrumentov.

V letih 1985–1986 je godbo vodil Tone Merkoci. V letih 1987–1988 pa ga je nasledil Slavko Lašič, danes profesor in ravnatelj GŠ Ljutomer. Leta 1989 pa je kapelniško palico prevzel Branko Panič, ki je godbo uspešno vodil vse do leta 1999. Od leta 2000 godbi dirigira prof. Rado Munda, učitelj klarineta in saksofona na GŠ Ormož. Prav on je pomladil vrste godbe na pihalih, ki trenutno šteje 38 članov.

Alojz Krnak in Vladimir Krničar