Konec 19. stoletja so kot posledica narodnega oblikovanja in delovanja šol začela delovati mnoga slovenska pevsko-bralna društva. V zanosu narodne pripadnosti so se v njihovem okviru začele oživljati in organizirati tudi godbene skupine.V začetku 20. stoletja je v Sv. Antonu delovalo bralno-pevsko društvo Svoboda, poleg tega pa tudi več manjših godbenih skupin. Po zgledih večjih sosednjih naselij so se tudi antonske skupine združile in  razvila se je Godba na pihala Sv. Anton. Po izročilih že pokojnih in pričevanju starejših godbenikov, je bil njihov prvi skupni nastop v letu 1901 pod vodstvom kapelnika Pierra Apollonia iz Bertokov. Ta dogodek  štejemo za ustanovitev godbe, ki pa je bila po predpisih tedanje Avstro-Ogrske uradno registrirana šele leta 1903  v okviru bralno-pevskega in godbenega društva Svoboda Sv. Anton. Prvi godbeni inštrumenti so bili kupljeni v Veroni na kredit in so jih godbeniki še dolgo in s težavami odplačevali s sredstvi, zasluženimi z delom na njivah in v vinogradih premožnih kmetov.Antončani so  zelo ponosni na svojo godbo, ki ima tako bogato tradicijo. Za kraj pomeni obliko druženja, za mlade pa vzgojo, pozitivno usmerjanje, vztrajnost, željo po uveljavitvi in profesionalnost.Godba šteje danes približno 40 članov, od katerih je večina mladih nadobudnežev, ki jim tovrstna zvrst glasbe pomeni sprostitev ob neštetih vsakdanjih obveznostih. Redno pripravlja koncerte, nastope itd. Nekateri izmed njih so postali že tradicionalni, kot sta prvomajska budnica in novoletni koncert. S svojo aktivnostjo pa se ne predstavlja le doma, večkrat je bila že na gostovanju v Španiji, Bolgariji, Italiji, na Hrvaškem in nazadnje tudi v Bosni. V zadnjem letu se je godba odlično izkazala tudi v figurativnem korakanju in je v juliju (2013) prvič v zgodovini godbe nastopila pred občinstvom s tovrstno dejavnostjo oz. aktivnostjo ter s tem dokazala da se lahko tudi najstarejše tovrstno društvo v slovenski Istri postavi ob bok mnogim evropskim paradnim orkestrom.V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je godbo vodil dirigent Stanko Bembič, ki je v tistih časih veljal za dobrega glasbenika, saj je svoje glasbeno znanje pridobival kot basist v italijanskem vojaškem orkestru. Bembič je članom godbe skrbno predajal tako teoretična kot praktična znanja. Med glavni repertoar godbe so se takrat uvrščale predvsem polke, koračnice in valčki. Nastopali so predvsem na vaških praznikih, pogrebih ter ob državnih praznikih. Sledila je zamenjava dirigenta in vodenje orkestra je prevzel gospod Fabijo Vatovec. Pod njegovim vodstvom je godba poleg polk, valčkov in koračnic pričela tudi z izvajanjem koncertnih skladb. V tistem času je imela godba veliko nastopov po Sloveniji, Italiji ter Hrvaški Istri. Vatovec pa je godbo vodil celih dvajset let. Orkester je nato prevzel dirigent Karel Glavina in ravno g. Glavini gre zasluga da je godba v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja kakovost godbe zrasla na zavidljiv nivo. Pod vodstvom Karla Glavine je godba organizirala odmevno prireditev »ISTARSKE SUSRETE« katere se je udeležilo več kakor 30 godb iz Istre. Za Karlom Glavino je godbo prevzel Darij Pobega. V času dirigiranja gospoda Pobege je godba obeležila 100 obletnico delovanja in ob tej priložnosti organizirala svečano akademijo. Godba pa se je v letu 2001 še enkrat izkazala kot odlična organizatorica in gostiteljica. Antonska godba je namreč organizirala tekmovanje ZSG v 2. in 4. kategoriji. Katerega se je godba tudi udeležila v 4. kategoriji in prejela zlato priznanje s pohvalo ter tako napredovala v 3., kasneje pa še v 2. Kategorijo. Leta 2004 se je godbi pridružil kapelnik Jure Prašelj, ki svoj prosti čas preživlja v Sv. Antonu, čeprav je njegov dom onkraj meje v bližnji Italiji.