Vsake toliko časa nekdo naredi avtomobil, ob katerem se ljudje ustavijo in se zazrejo vanj, saj ga želijo podrobneje pogledati. Celo 10-letna punčka je ustavila mamico in rekla, glej ga kaktus, si ga greva pogledati? Francozi znajo, ni kaj. Kako pa so na ti s pogonskimi motorji, sploh bencinskimi, trivaljnimi?

Za zanimanje mimoidočih je bila kriva tudi vpadljiva zelena barva, kot tudi zračni žepi na bokih, ki ščitijo karoserijo pred praskami in nenaveden izgled žarometov. To vse smo ugotavljali že lani na mednarodni predstavitvi posebneža, kot tudi kasneje na testu, ko smo model C4 cactus preizkusili v sicer manj vpadljivi beli barvi in v kombinaciji z 1,6-litrskim dizelskim pogonskim agregatom z 62 kilovatov moči (92 KM) in petstopenjskim ročnim menjalnikom. Ugotovitve so bile, da gre za povsem spodobno zmogljiv agregat, tako v mestu, kot na avtocesti. Ne gre za presežek športnosti, se pa zato vključuje v Citroënovo filozofijo nižanja stroškov lastništva, ki naj bi bili v primerjavi s C4 nižji kar za petino.

V prid nenavadnemu dizelskemu križancu, kateremu natančno ne moremo opredeliti konkurence, je govorila skupna poraba, ki je bila 4,7 litra. Odlično! Na avtocesti iz Ljubljane proti Kopru smo pri hitrosti 130 km/h namerili porabo celo samo 4,4 litra, pri vzpenjanju po regionalni cesti proti Bovcu je poraba narasla na 5,3 litra. Glede na to, da sem na sicer bolj mestni trasi vozilo pred tem že preizkusil v Amsterdamu in sicer v kombinaciji s trivaljnikom, sem že takrat predlagal, da je to moja prva izbira. Zdaj sem dobil priložnost, da to tudi potrdim, saj sem preizkusil najzmogljivejšo različico trivaljnega turbobencinskega agregata z 81 kilovati moči (110 KM) in 205 Nm navora, dosegljivega že v nizkih vrtljajih.

Beri dalje...