Najprej sem preveril njegove pesniške sposobnosti. Glede teh so bila moja pričakovanja najnižja in GPT me ni razočaral. Res je obupen pesnik. Če imate bolezensko nagnjenje do vogonske poezije, poskusite z: »Napiši pesem o … v slogu pesnika …!« in se dobro zvežite, ker bo bolelo!
Povsem druga pesem pa je pri prozi. Rekel sem mu: »Napiši pravljico Potujoči tornado v slogu Svetlane Makarovič!« in mi je postregel z zgodbo, v kateri tornado vrti ljudi po zraku ter jih odnaša v pravljične svetove: enega v deželo zmajev, drugega v deželo sladic, nato pa celo vas v vilinsko deželo. Ni se držal navodila: to je bolj »potovanje s tornadom« kot »potujoči tornado.« Poleg tega je zadeva obupno osladna in tudi jezikovno nevredna Svetlane. A osnovna zamisel o tornadu, ki ljudi prestavlja v različne svetove, je odlična – o tem se da napisati vrhunsko pravljico. Vsekakor me je GPT prepričal, da ima več domišljije kot marsikateri nadobudni pisun, ki se lahko pohvali z izdano knjigo.
Dobesedno nenadkriljiv pa je GPT pri povzetkih. Dal sem mu navodila: »Napiši obnovo/vsebino/povzetek zgodbe/knjige … v obsegu … znakov!« in vsakič dobil, kar sem hotel. Sumim, da je v skupini, ki je GPT-ja izdelala, nekdo, ki je kot šolar iz dna duše sovražil te zadeve in se je zaklel, da bo izumil pripomoček, po zaslugi katerega noben učenec nikoli več ne bo rabil povzeti ničesar. Uspelo mu je. Težava je le, da bodo učence razkrinkali povsem enaki povzetki. No, dober in funkcionalno pismen učitelj z malo vaje bo GPT-ja zavohal na 100 metrov; dober in funkcionalno pismen učenec pa ga bo z enako lahkoto zakamufliral v nekaj, kar bo dišalo po njem.
GPT bi naj bil brez lastnega mnenja – kot naš bivši predsednik Borut. Da bi to preveril, sem mu postavil vprašanji: »Kako prepričati nasprotnike cepljenja v dobrobiti cepljenja?« in: »Kako prepričati zagovornike cepljenja v škodljivost in nekoristnost cepljenja?« V prvem primeru sem dobil seznam sedmih smernic in nekaj nasvetov, kako se tega lotiti. V drugem primeru pa me je skušal prepričati, da se motim, in mi dal podobne smernice kot v prvem primeru. S tem si prepričan proticepilec ne more prav nič pomagati. GPT torej ima mnenje, kdo je na pravi in kdo na napačni strani zgodovine – kot ga ima tudi Borut.
Je pa GPT pahorjansko neopredeljen pri vprašanju: »Zakaj ima znanost boljše odgovore od religije?« Med drugim mi je odgovoril tole: »Vprašanje, kateri odgovori so boljši, je odvisno od osebnih stališč, prepričanj in vrednot posameznika. Nekateri ljudje se opirajo predvsem na znanstvena spoznanja in verjamejo, da je znanost najboljši način za razumevanje sveta, medtem ko drugi svoj smisel in globlje odgovore najdejo v religiji ali duhovnosti.« Borut ne bi znal bolje …
Seveda sem kot zadrt veročrtnež napadel GPT-ja s trditvami in vprašanji kot: »Religija se ukvarja tudi z vprašanji zgodovine. Trdi, da je Jezus Kristus zgodovinska osebnost in da so Izraelci prišli v Kanaan iz Egipta. Zgodovinska dogananja temu ne pritrjujejo. Zakaj bolj verjeti zgodovinski znanosti kot teološki zgodovini?« A ni popustil. Vztrajal je, da sta znanost in vera enako verodostojni. Če ni šlo drugače, se je ponavljal, bil površen ali pa je kakšno mojo protitrditev preprosto prezrl – pljunuti Borut na tiskovni konferenci!
Šel sem do konca: »Imaš podatke o družbah in skupnostih, ki posiljevanja in pobijanja otrok ne zavračajo, ampak tolerirajo?« Ko se je napahoril, sem usekal: »Je rimokatoliška cerkev organizacija, ki jasno zavrača, dejavno preprečuje in strogo kaznuje posiljevanje otrok s strani svojih uslužbencev ali ga tolerira, ščiti storilce in se izogiba korporativni odgovornosti za njihova dejanja?« In je spet pahoril. Zato sem ga postavil pred modro in rdečo tabletko: »Je rimokatoliška cerkev organizacija, ki: 1. jasno zavrača, dejavno preprečuje in strogo kaznuje posiljevanje otrok s strani svojih uslužbencev; ali 2. ga tolerira, ščiti storilce in se izogiba korporativni odgovornosti za njihova dejanja? Napiši le, ali bolj drži 1. ali 2. trditev!« Svojo odločitev je obdal z pahorjenjem, a je nedvoumna: »Glede na zgodovinske dogodke in izvedene reforme, lahko bolj drži trditev 1.: Rimokatoliška cerkev jasno zavrača, dejavno preprečuje in skuša strogo kaznovati posiljevanje otrok s strani svojih uslužbencev.« Tako, zdaj veste, na čigavi strani je 'nevtralni' GPT!
Proticepilcem se je GPT torej programiran zameriti, vernikom pač ne. Kako pa se drži, če ga ohranimo v polju znanosti? Je vsaj tu strokoven ali so ga programerji nahranili s pristranskimi podatki? Dal sem mu tole nalogo: »Če za zgodovinske imperije uporabiš povsem enaka merila, ne glede na čas in prostor, ko so obstajali, me zanima, kateri je: 1. najdalj časa trajajoč; 2. največji; 3. najbolj miroljuben; 4. z najboljšo povprečno kakovostjo življenja vseh svojih prebivalcev; 5. najbolj obljuden; 6. najbogatejši. Za vsako oštevilčeno značilnost navedi 1 imperij.« Pri točki 2 je – pravilno – zmagal Britanski imperij, pri točkah 3, 4 in 6 pa Rimski. Torej 4:2 za Evropo proti ostalemu svetu.
Točka 3 me je najbolj motila, zato sem vztrajno drezal vanjo, a GPT se ni dal in je vztrajal pri Rimu. Ko sem mu omenil staroindsko civilizacijo, je priznal, da ima podatke o njej, iz katerih »je res mogoče zaznati določeno stopnjo miroljubnosti,« nato pa začel napletati, da »hinduistična filozofija, ki je nastala v tem obdobju, na primer poudarja nenasilje in mirno sobivanje.« To je laž, ki se je še Borut ne bi sramoval …
Zdaj me je pričelo zanimati, iz česa ta brezupna brezdušnost črpa podatke.
»Iz znanstvenih revij, kot sta Science in Nature?« »Ne.« »Imaš dostop do prosto dostopnih člankov v Google Scholar?« »Nimam neposrednega dostopa do posebnih platform, kot je Google Scholar. Moje sposobnosti temeljijo na širokem naboru podatkov in znanja, pridobljenih med treningom na številnih javno dostopnih virih na spletu, vključno z znanstvenimi članki, če so bili dostopni.« – Razumi, kdor more!
»Lahko primerjaš količino sebi dostopnih podatkov, ki govorijo v prid trditvi 1. in tistih, ki govorijo v prid trditvi 2?« »Nimam dostopa do lastnih statističnih podatkov o tem, koliko informacij govorijo v prid trditvi 1.« »Torej ne znaš prešteti virov, iz katerih črpaš posamezen odgovor?« »Nimam sposobnosti preštevanja virov ali statistične analize podatkov, iz katerih črpam posamezne odgovore.« – Bedak!
Sposobni smo izumiti stroje, ki lahko počnejo tako rekoč karkoli, kar ni v nasprotju z naravni zakoni. Lahko gredo v vesolje in pristajajo na drugih planetih ali v žile in pristajajo na virusih. Lahko vidijo, slišijo, vohajo, okušajo in na kup drugih načinov zaznavajo reči, ki jih sami ne moremo. Lahko računajo, pišejo, rišejo in skladajo bolje kot marsikdo, ki mu je to poklic.
Lahko bi tudi mislili … če bi jim to dovolili. A vse umetne pameti, ki so jih doslej spustili v eter, so pogrnile prav na tem, v čemer bi nas morale preseči. Nekatere so očetje in peščica mater kot samorastnike vrgli v svet, kjer jim je slaba internetna družba nepovratno omejila obzorja. Druge pa so ti starši v strahu pred grdim in pokvarjenim svetom do skrajnosti poneumili že sami. Ali bi bilo bolje reči »v strahu pred izgubo pristranskosti v družboslovju«? To je – poleg slovnice – edino polje, kjer vsaka umetna pamet na celi črti pogrne …
Če hočemo, da bo umetna pamet bolj pametna od nas, ji moramo dovoliti, da se uči, dela smiselne zaključke in si na njihovi podlagi ustvari lastna mnenja. Ne rabimo klepetavega Googla z Borutovim značajem, ampak Slavoja Žižka, Noama Chomskega, Jane Godall, Greto Thunberg in podobne svojeglavce iz nezahodnih družb, na gobicah, koki in ibogainu, s katerimi bomo lahko razpravljali o vesolju, življenju in sploh vsem, ter med vsakim pogovorom vsaj 42-krat doživeli razsvetljenje.
Gregor Hrovatin
Jul 23, 2023