So bili praljudje ljudje ali živali? Kdaj so nehali biti živali in postali ljudje? Antropologi imajo s tem težave. Kot da je njihov glavni cilj ločiti naše prednike od naših prednikov. Vsaka malo drugače oblikovana prazgodovinska kost je po njihovem znak, da ni pripadala 'pravemu' človeku. A kje postaviti mejo?
Vsa ta bitja so živela na precej človeške načine. Neandertalce so imeli kljub temu še v mojem otroštvu za izumrle živali, a se je kasneje izkazalo, da v resnici niso bratranci naših prednikov, ampak kar naši predniki. Isto velja za denisovance. Prav tako so se nekatere 'živali' pred milijoni let uspešno parile z denisovanci in neandertalci; torej so tudi one naši predniki. »Homo« v resnici ni rod, ampak vrsta. Dodatki kot »erectus«, »neandertalensis« ali »sapiens« pa so pasme – ali rase, če hočete. Ja, klasifikacija živih bitij velja za vse, razen za ljudi. Kajti če bi veljala tudi za nas, imamo težavo …
V čem je težava? Če antropologi nehajo umetno vzdrževati ločnico med 'nami' in 'njimi', pade tudi ločnica med 'ljudmi' in 'živalmi'. Pade verovanje, da smo nekaj več, ki je tudi med znanstveniki močno prisotno. Vsi vemo, da je cesar gol, a dokler tega nihče ne reče, lahko živimo v utvari, da ni … No, jaz bom rekel, pa bo, kar bo: »Praljudje so bili ljudje in ljudje smo živali.«
Res smo že na prvi pogled nekaj posebnega. Vesoljci bi to opazili že z varne razdalje, ko bi se na Neptunu oskrbovali z gorivom za nadaljevanje poti. A kdaj bi to opazili?
Pred milijonom let so vsi »homoti« hodili naokoli goli in bosi, živeli na prostem, jedli surovo hrano in bežali od ognja, namesto da bi si z njim kurili. Res so krušili kamne in z ostrinami rezali to in ono, a to pač ni nek dosežek, zaradi katerega bi jih vesoljci videli kot najrazvitejšo vrsto in krono življenja na Zemlji.
100-200.000 let kasneje je bilo še slabše. Rasa »sapiens« je upadla na borih 1.280 osebkov in tega števila ni presegla celih 117.000 let. Domnevno se je nekaj podobnega zgodilo tudi ostalim homotom. Majhne skupinice so živele daleč vsaksebi na omejenih območjih, ki so omogočala njihovo preživetje. Šele kasneje, ko so si številčno opomogli, so se ljudje spet podali na raziskovalne pohode, naselili ozemlja, kjer so nekoč že bili, se spet srečali in zaplodili nove, skupne homote.
To obdobje je moralo biti pomembno za naš razvoj. Takrat smo začeli uporabljati ogenj. Smo se začeli tudi parčkati kot ptiči? Pri ostalih opicah, tudi primatih, se manjšina samcev pari s skoraj vsemi samicami in posledično zaplodi večino mladičev. Pri ljudeh in ptičih se parijo skoraj vsi samci, a vsak z omejenim številom samic. Če si desettisočletja na robu izumrtja, je skoraj nujno, da se parijo vsi, ki se lahko, in tako ohranjajo vsaj nekaj genske pestrosti …
Pomembno obdobje za tradicionalno zakonsko zvezo gor ali dol, vesoljci nas takrat niti z Lune ne bi opazili. Tistih nekaj deset tabornih ognjev na noč v Afriki in Evraziji bi skoraj zagotovo spregledali … In kasneje? 150.000 let nazaj bi njihovo pozornost mogoče pritegnili golokoži, a oblečeni in okiteni opičnjaki. Jamskih slikarij, ki so začele nastajati kakšnih 64.000 let nazaj, ne bi zaznali, verjetno pa bi naleteli na umetnine, ki so nastajale na prostem in jih je zob časa do danes že uničil. Bi v teh bitjih videli ustvarjalce civilizacije, ki bo poletela na Luno, ali bi raje poklepetali s kiti? Mogoče pa bi se uspešno priključili na komunikacijski internet gozda in ustvarili prisrčne odnose z drevesnimi očaki …
Ljudje bi vesoljcem resnično postali zanimivi slabih 12.000 let nazaj. A tudi če bi obiskali zemljo v tem času, bi se morda raje poglobili v proučevanje mravelj, njihovega sobivanja, živinoreje, glivodelstva in osupljivih gradenj …
Kdaj so živali postale praljudje? Kdaj so praljudje postali ljudje? Kdaj so ljudje postali nekaj tako posebnega, da bi jih vesoljci imeli za sebi podobne? Kje postaviti vse te meje?
In kaj se bo zgodilo, če bodo izkopaninoslovci nekega dne našli ostanke kakšne nečloveške civilizacije izpred desetin ali stotin milijonov let? To ni tako nemogoče. Terapodi so dinozavri, ki so večinoma živeli 231,4–66 milijonov let nazaj, torej več kot 165 milijonov let. Ptice – terapodi in edini dinozavri, ki so preživeli – so med nami še danes. Terapodi so hodili po dveh nogah in imeli prednje okončine s prsti – torej roke – proste. Nekateri so živeli v velikih skupnostih, sodelovali pri lovu, bili skrbni starši in verjetno ljubeči partnerji. Kako zelo človeško … Je katera vrsta terapodov uporabljala roke kot mi: krušila kamne, izdelovala orodja, gradila domove, ograje in staje, se oblačila in kitila, se igrala z ognjem? Kolikšna je možnost, da nobena vrsta terapodov ni počela ničesar od tega? …
Kolikšna je možnost, da človeštvo preživi padec takšnega meteorita, kakršen je iztrebil dinozavre? Kolikšna je možnost, da bomo čez milijon let še vedno tu – meteorit gor ali dol – in se šli civilizacijo? Kolikšna je možnost, da v naslednjih milijardah let, ki nas ločijo od konca življenja na Zemlji, ne bo še več civilizacijskih vznikov in zatonov bitij, katerih prednike imamo danes za 'čisto navadne' živali?
Kolikšna je možnost, da obstaja meja, ko so naši predniki nehali biti živali in so postali ljudje? To bi nujno pomenilo, da je moral obstajati rod samic, ki vse po vrsti niso skotile sebi podobnih živali, ampak sebi podobne ljudi … Vsakemu bedaku bi moralo biti jasno, da takšen trenutek ne obstaja. Torej bi morali tudi antropologi – dejansko podvrsta biologov in zoologov – nehati govoriti o človeški prazgodovini kot o zgodovini živali, iz katerih so vzniknili ljudje …
Gregor Hrovatin
Oct 08, 2023