V letu, letih, ki prihajajo, vam želim čimveč resnice: resnice, ki jo izveste, resnice, ki se je zaveste, in resnice, ki jo poveste! Ja, kup drugih reči je pomembnih, a brez resnice jih bomo na dolgi rok izgubili. Ljubezni ni brez zaupanja, zaupanja pa ni brez resnice. Zdravja ni, če si lažemo, da nam to koristi, in se pretvarjamo, da nam ono ne škodi. Uspeh je možen kljub laži, celo po zaslugi laži, a je v tem primeru prazen, grenak in se lahko vsak čas sesede. Sreče pa tako ali tako ni mogoče prinesti naokoli, da bi obiskovala dom, postavljen na trhlih temeljih …
Tudi dobronamerna laž je laž. Resnico je možno in včasih modro zamolčati. A kaj naredimo, če nekomu lažemo, da bi mu prihranili trpljenje ali slabo počutje? Ko izve resnico, je dvojno prizadet: zaradi 'osnovnega' trpljenja in še zato, ker je bil nalagan. Spomnimo se Dedka Mraza! A bi imel predšolski otrok res okrnjeno izkušnjo, če bi vedel, da je to nek stric, ki igra Dedka Mraza, ne pa bajeslovno bitje z nadnaravnimi sposobnostmi? … In kaj dosežemo, če smo se nekomu zlagali, pa ne izve resnice? Vajo bomo ponovili, laži se bodo kopičile, nekatere se bodo razkrile in odnos bo nepovratno skrhan …
In kaj je resnica? Resnica je, da stvari niso črno-bele, ampak sivo-pisane in spremenljive. Reči, na katerih se utemeljujemo in se zanje borimo, so v resnici nepomembne. Vseeno je, v kateri državi živimo in kateri jezik uporabljamo. Država je upravljanje skupnih zadev, jezik pa sredstvo sporazumevanja. Pomembno je, kako država upravlja zadeve in kako se sporazumevamo. Vseeno je, ali imajo ljudje okoli nas podobne ali različne navade in vrednote. Važno je, da z njimi dobro shajamo. Podobnost je predvidljiva in dolgočasna, različnost pa nas bogati in zabava, a je nepredvidljiva in zahteva prilagajanje.
Resnica je, da kapitalizem ni in ne more biti večen. Preveč dela nas ubije, premalo nas otopi. Preveč denarja nas pokvari, premalo pa ubije. V nedogled proizvajamo slabo robo, ki se hitro kvari, jo mrzlično nabavljamo z denarjem, ki smo ga s proizvajanjem zaslužili, in kmalu vržemo proč. Naravo uničujemo s proizvodnjo, uporabo in smetmi. In dopovedujemo si, da nam je všeč živeti v takšnem svetu in da nas je groza, ker ga bo kmalu konec. Nas je res ali komaj čakamo? …
Resnica je, da gre svet k vragu. Narava se nepovratno spreminja. Zaradi dogodkov v naravi nas čakajo (mnoge so že dočakale): pretrganje dobavnih verig, pomanjkanje, bolezni, lakota, nasilje in vojne. Čaka nas nepredvidljivost. Je res kakorkoli smiselno, da sami sebi in drug drugemu 'dobronamerno' lažemo, da ni tako hudo? Ali je bolje, da se oborožimo z vedenjem, kaj bo, kaj verjetno bo, kaj mogoče bo in kaj lahko glede tega ukrenemo, da ne bo tako zelo hudo, ampak malo manj?
Resnica je, da se bodo duhovni prepadi med nami še povečevali in množili. Vsako leto bo rodilo nova osupljiva znanstvena dognanja in nove trdovratne teorije zarot. Vsako leto bo rodilo: ustvarjalce, ki nas bodo hranili z lepoto; zagnance, ki nas bodo hranili z upanjem; obsedence, ki bodo zahtevali, da smo z njimi, sicer bodo proti nam; in povprečneže, ki si bodo prizadevali za nadaljevanje življenja v lažeh.
Resnico že vemo. Javna občila in umetnine nam postrežejo z njo med vrsticami, včasih tudi v vrsticah. Slišimo jo od drugih in jo, včasih nenamerno, sami izrečemo. Prezremo jo, ker smo pozorni na to, kdo je nekaj izjavil, ne kaj je bilo izjavljeno. 'Nekdoji' pa niso vsi Slavoj Žižek. Pogosteje so politično korektni osebki, ki se nočejo nikomur zameriti in zato govorijo reči, ki jih večina hoče slišati. Ravno teh ljudi ne bi smeli poslušati …
Resnica je, da ni toliko važno, koga in kaj poslušamo. Važno je, da o tem mislimo, in da pri tem ne slepimo samega sebe. Resnica je lahko v mojih besedah (ali tudi ne), ampak vzkali in dozori (ali tudi ne) v tvoji glavi …
In ja, v vinu ni resnice. Na zdravje! Ampak ne trčite z vinom, ker tudi zdravja ni v njem!
Gregor Hrovatin
Jan 01, 2024