Kdo je kul?

Nekateri ljudje so kul, drugi nismo. Koga se ima oziroma koga imamo za kul in kdo se sam prišteva med skulirane?

Na splošno naj bi veljalo nekako tako, da tisti, ki po domače povedano, ne jebejo sistema, so kul. Si upajo vse in vsem povedati brez olepševanj, počnejo kar jih je volja in kjer jih je volja, na večino ljudi gledajo zviška, češ kaj pa vi ovce veste in podobno. Saj si predstavljate, kajne?

Svoje (po večini) zavoženo življenje obarvajo z mavričnimi barvami in prodajajo pravljice.

Pa je to res tako kul?

Nekateri postanejo kul zaradi travmatičnih izkušenj/dogodkov v življenju. Več ali manj so imeli zavoženo otroštvo in mladost, seveda ne po svoji krivdi. In potem, v odraslih letih, ko bi morala nastopiti zrelost, iščejo opravičila za svoja (ne)dejanja v zjebani preteklosti. Postavlja se mi vprašanje koliko časa lahko iščemo opravičila za svoje sedanje neumnosti v preteklosti?

Kam nas bo pripeljalo obtoževanje staršev ali kogarkoli že za našo zavoženo sedanjost? Ali ni poanta zrelosti ravno v tem, da prenehamo z obtoževanjem, prenehamo z iskanjem opravičil in gremo naprej?

Da, zgodilo se je, dogajalo se je, bilo je (pre)hudo, posledice so bile. Dovolj je. Če nam je vsaj v teoriji nekaterim to postalo jasno, bi bilo dobro, da zadevo tudi sprakticiramo in odvržemo vso to odvečno prtljago, ki jo trogamo že vse življenje, odvečen balast. Pozabili ne bomo, get over bi pa lahko.

Lahko si pa še naprej zatiskamo oči, si uničujemo naša prekratka življenja, smo kul, se globoko v sebi še vedno hudo smilimo sami sebi, ker je bilo meni huje kot tebi, ker sem jaz doživela bolj strašne stvari od tebe, ker mene pa nihče ne razume. In jaz sem kul.

Jaz sem lahko kul in si zaslužim biti kul.

Ste se prebili čez vso to skuliranost? Je smiselno? Je kdo razumel bistvo? Če ja, potem kul. Ker se ga da razbrati, če le dovojl pozorno bereš. Ne diagonalno.

Je pa res, da je spisano drugače. Tako, skulirano. Ker če si kul, si drugačen. Tudi če nisi.

V bistvu je pa tako, da se tisti, ki se ne znajo boriti v vojni, ki se ji reče življenje, navadne riti (po večini),  skulirajo in so kul. Tako kul kot je truplo kul.

In, mimogrede, ne, jaz nisem kul. Me je minilo :)