Zadnje čase mi je precej žal, ker ne pišem pod psevdonimom.

Koliko je še za napisati, a mora ostati neizrečeno.

Recimo, lahko bi pisala o tem, kako se mi je včeraj zlomila postelja. Točneje rečeno, se ni zlomila meni, polomila se je moja postelja.

Pride včeraj na obisk prijatelj, sleče bundo, sezuje čevlje in se vrže na posteljo. Tresk, ali kako že bi pisalo v starih strip romanih. Se jih spomnite, Veliki Blek, pa Zagor, Kapetan Mark? Moje priljubljeno čtivo v rosno mladih letih. Ja, Veliki Blek...

No, postelja se je sesula, kupujem novo. Ampak ta je bila tudi nova. Res pa je, da sem ravno neki dan razmišljala, da bi to prodala, ker preveč škripa in kupila drugo. Ker so bili z vsakim mojim premikom seznanjeni sosedje.

In tako sem pristala z jogijem na tleh. Spet.

Napisala bi tudi kaj o svoji kilaži, ki je namesto depresije in panike zavzela mesto inhibitorja mojega družabnega življenja. Povsem mogoče je, da bi ustvarila poseben blog, kjer bi zapisovala svoj dnevnik hujšanja.

Nekako tako bi šel:

Dne 28.2.2016, imam X kilogramov - če bi imela psevdonim, bi seveda zapisalo število.

Za vsak dan posebej, bi zapisala koliko in kaj sem pojedla ter koliko sem se gibala. Če sploh. Vsak dan bi se stehtala in zapisala: X-Y.

Ampak, če se ozrem v bližnjo preteklost, točneje štiri mesece nazaj, bi bilo pravilno tako: X+Y, navkljub dieti. Pa ni to kar neki Y, gre za dvomestno število.

Saj ne, da bi to koga resnično zanimalo, pisala bi predvsem zase. Mogoč bi se resneje vzela in bi minus bil minus in ne plus.

Ah, jebat ga, kljub temu, da nimam psevdonima, bom zapisala. Če je trenutno stanje X in je idealno stanje X-20, bo zadovoljivo stanje X-15.

Obljubljam in prisegam si, da bom v juniju 2016 zadovoljiva.

Če bi imela psevdonim, bi tudi napisala, da se mi jebe za vojne in fašizem in nestrpneže, ki trenutno bentijo po Sloveniji in Evropi. Mah kaj, v svetu.

Imejte jo, svojo vojno, če vas ni zgodovina nič naučila. Boli me kurac. Imejte jo in se pobijte med sabo. Voda na moj mlin, glede na to, da si želim devetdeset odstotkov manj prebivalstva. Pobijte se, da čimprej pridete v njegovo kraljestvo. A pazite, kaj če vas še gor pričaka Alah?

Samo mene pustite pri miru. Ker se mi gnusi vse skupaj.

Marsikaj bi še zapisala, a ni več časa. V pečici imam piščanca, ki je verjetno že pečen, solata pa še ni očiščena.

Smrt fažizmu, svoboda narodu!