Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli, potem ko se je pozno sinoči razvedelo, da je vrhovno sodišče na podlagi pritožbe mojega odvetnika Francija Matoza vendarle razveljavilo odredbo višjega ljubljanskega sodišča o priporu*.

A temu ni čisto tako, saj tovrstne zgodbe nimajo pravega konca.

- Naj uvodoma še enkrat poudarim, da ni bilo prav nobenega izogibanja sodnim obravnavam, pa ne samo v tem postopku. Dokumentirana zgodovina mojih, žal številnih sodnih postopkov brez najmanjšega dvoma pisno priča o tem, da nikoli nisem manjkal na sodnih narokih, zaradi mene se ni nikoli zavlačevalo sodnih postopkov, se je pa že zgodilo, da je kazenski postopek zoper mene zastaral, ker, ne boste verjeli, okrožno sodišče v Ljubljani v šestih letih ni bilo sposobno razpisati niti ene sodne obravnave?!

V tem konkretnem primeru pa sem bil že itak 2x (!) oproščen na prvi stopnji, "manjkal" pa sem na obravnavi pred višjim sodiščem, ker zame udeležba ni bila obvezna. In to na tisti obravnavi, ki jo je sodišče pred tem kar petkrat samo odpovedalo, zaradi nekih internih sodnih razlogov?!

- Gre sicer za eno od petih kazenskih in civilnih tožb, ki sta jih pred leti zoper mene sprožila dva (bivša) lastnika mariborskega časopisa Večer, Uroš Hakl in Sašo Todorović, sicer tudi nekdanji propadli politik Virantove Državljanske liste. Šlo je za tipične strateške (SLAPP) tožbe, brez resnih temeljev, z očitnim namenom maščevanja enemu novinarju ter hkrati poskus zastraševanja in groženj, da jaz ne bi več poročal o Večeru.

Reve in oportunisti

Mimogrede: medtem ko so novinarji Večera, kjer je zaposlena tudi Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, javno razpredali o grdih SLAPP tožbah, sta takšne tožbe zoper novinarja prakticirala njihova lastnika, novinarji Večera pa so gledali stran. Reve in oportunisti!

No, eni so mi sicer pošiljali esemese, češ, sori, Bojan, drži se.

Tri od petih omenjenih tožb Hakla in Todorovića so pravnomočno že zaključene, seveda oproščen, preostali dve pa sta zaenkrat končani na prvi stopnji (tudi oproščen, kakopak), in so trenutno pred višjim sodiščem. In zato, ker v tem konkretnem sodnem postopku zmagujem, zastaranja pa še zdaleč ni na vidiku, ni nobene elementarne logike, zakaj bi jaz namerno manjkal na sodnih obravnavah.

Članek, zaradi katerega teče ta kazenski postopek, na podlagi vložitve kazenske tožbe Saša Todorovića, in ki je znotraj tega članka sicer komajda omenjen, si lahko preberete tukaj.

- Zato je v tem, kot pravi Matoz, šlo za "namerno nezakonito" odredbo o priporu, domnevno zaradi zagotovitve moje prisotnosti na sodni obravnavi (več na tej povezavi), katere cilj zato ne more biti nič drugega kot moja eliminacija iz aktualne predvolilne kampanje.

Če bi namreč zdaj, včeraj, moral v pripor (kjer bi potem čakal na neko še nerazpisano sodno obravnavo) za največ 30 dni, bi ven prišel šele po koncu volitev. Kar praktično pomeni, da bi slovenska medijsko-politična scena ostala brez novih člankov na tem portalu, Planet TV pa brez najmanj štirih oddaj Ure moči.

- Za odredbo o priporu sem sicer izvedel včeraj, okoli desete ure dopoldne, po telefonu, od Matoza. Mislim sem, da gre za šalo. Ker pa je bil sklep o priporu izročen ne samo Matozu, ampak tudi policiji, bi vsak trenutek lahko prišlo do moje aretacije. No, Matoz je začel pripravljati pritožbo, za katero pa smo šele iz kasneje pridobljenega zapisnika senata treh višjih sodnikov izvedeli, da ne zadrži izvršbe (torej aretacije in pripora), saj na samem sklepu o priporu to ne piše, jaz sem primer objavil na twitterju in šel s kolesom v Stegne na snemanje nedeljske Ure moči.

Faksimile pritožbe Francija Matoza, ki se je na vrhovnem sodišču izkazala za uspešno.

Toda, verjetno tudi zaradi takojšnjega silovitega odziva javnosti (najlepša hvala vsem!!!), so se nekje očitno odločili, da z "nepravnomočno privedbo" raje počakajo še do odločitve vrhovnega sodišča, ki je sklep o priporu potem - #aleluja - razveljavilo.

A naj ob tem povem še vsaj naslednje:

- Poklicni novinar sem že trideset let, marsikaj sem že dal skozi in z marsičem sem se že moral sprijazniti. In ravno danes mineva (prvih) petnajst let portala Požareport.

Moral sem se sprijazniti z desetinami tožb, ki na sodiščih potem padajo kot domine, moral sem se sprijazniti z očitki, da sem "Kučanov človek", po aferi Baričevič, daljnega leta 2010, pa so me čez noč razglasili za desnega. Moral sem se sprijazniti, da me tisti poklicno inferiorni novinarji, katerih člankov se nihče ne more spomniti, ki edine informacije pridobivajo na tiskovnih konferencah ter nikoli niso zamenjali nobenega koruptivnega politika ali uradnika, javno označujejo za "rumenega", karkoli naj bi že to pomenilo, samo zato, ker razkrivam tisto, česa si oni ne upajo, ne smejo ali ne znajo. In moral sem se sprijazniti tudi s takšnimi primitivni žalitvami, ki jih dnevno na moj račun producirajo politiki tipa Bandelli, samo zato, ker so moji članki povzročili njihove politične padce.

Ob tem tudi nikoli nisem jamral, ker sem vedel, da je vse to del tega fantastičnega poklica. Ki ga po svoje obožujem, ga tako rekoč živim in mi je, priznam, tudi veliko dal. A vse, kar imam, je prekleto hudo prigarano, to vedo vsi, ki me dobro poznajo. Že vrsto let sem najbolj bran novinar v državi, vodim ali produciram televizijske oddaje in sem avtor dveh knjižnih uspešnic, ena od teh je verjetno tudi najbolj prodajana slovenska knjiga na tujem. In ne nazadnje, portal Požareport je praktično edini medij v državi, katerega lastnik je nekdo iz foha, novinar.

In ker delam pošteno in dobro, sem bil prepričan, da se meni to ne more zgoditi. A joj, kako naivno in zmotno. Saj, a zdaj vsaj vsi vemo, kar jim ni uspelo z vloženim tožbami, so tokrat poskušali z nezakonitim priporom.

Me onemogočiti, me vsaj začasno odstraniti.

Toda zakulisni mozaik o tem, kdo je za to v resnici odgovoren, se že zlaga. In prišel bo na dan, ko bo to tudi javno znano, brez milosti, objavljam prihodnje dni. Za zdaj lahko povem zgolj to, da poti do naročnikov odredbe tega nezakonitega pripora vodijo tudi do konkretnih ljudi v eni od novih političnih strank.

Ker vedo, da nekatere stvari, za katere oni nočejo, da pridejo na dan, jaz vem.

Zato, se beremo in gledamo še naprej!

* Pisne odločbe vrhovnega sodišča v času objave tega članka sicer še nismo prejeli. Sama seja senata VS, katerega sestava avtorju teh vrstic še ni znana, naj bi sicer trajala več ur.