igorprodanovic

Če ste invalid ali skrbite za invalidno osebo, je mestna oblast Ljubljane za vas imela jasno sporočilo s postavitvijo potopnih količkov v Kosezah:

»Vaše potrebe niso pomembne.«

Koseze, ljubljansko naselje s tradicijo in občutkom skupnosti, se je v zadnjem času soočilo s serijo spornih odločitev mestne oblasti. Najnovejša prigoda, v kateri so potopni količki neposredno onemogočili dostop do pošte za invalidne osebe, je kaplja čez rob v vrču že tako nezadovoljnih prebivalcev.

Naj se vrnemo korak nazaj. Mestna oblast je v svoji neskončni modrosti odločila, da avtomobili v naselja ne sodijo. Zelo pogumna odločitev, se strinjam. Toda kako je bilo s to odločitvijo upoštevano življenje ljudi? Očitno sploh ne. Potopni količki, nameščeni v srce Kosez, so več kot le simbolna ovira. So fizična blokada, ki je preprečila že reševalnemu vozilu, da bi prišlo do pomoči potrebnega.

Prebivalci pravijo, da količki otežujejo dostavo v njihove bloke, obrtniki in dostavljavci pa so prav tako izločeni iz te en

Če ste invalid ali skrbite za invalidno osebo, je mestna oblast Ljubljane za vas imela jasno sporočilo s postavitvijo potopnih količkov v Kosezah:

»Vaše potrebe niso pomembne.«

Koseze, ljubljansko naselje s tradicijo in občutkom skupnosti, se je v zadnjem času soočilo s serijo spornih odločitev mestne oblasti. Najnovejša prigoda, v kateri so potopni količki neposredno onemogočili dostop do pošte za invalidne osebe, je kaplja čez rob v vrču že tako nezadovoljnih prebivalcev.

Naj se vrnemo korak nazaj. Mestna oblast je v svoji neskončni modrosti odločila, da avtomobili v naselja ne sodijo. Zelo pogumna odločitev, se strinjam. Toda kako je bilo s to odločitvijo upoštevano življenje ljudi? Očitno sploh ne. Potopni količki, nameščeni v srce Kosez, so več kot le simbolna ovira. So fizična blokada, ki je preprečila že reševalnemu vozilu, da bi prišlo do pomoči potrebnega.

Prebivalci pravijo, da količki otežujejo dostavo v njihove bloke, obrtniki in dostavljavci pa so prav tako izločeni iz te ena

V časih, ko je digitalizacija ključ do razvoja, preživetja in globalne konkurenčnosti, se oblast v Sloveniji odloča za nerazumljive korake, ki nas peljejo v neenakost, regresijo in tehnološko stagnacijo. Rezultat? Manjšanje vpisnih mest na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani – kotičku, ki bi moral biti zibelka bodočih inženirjev, programerjev in tehničnih maestro, ki bodo pognali našo državo v digitalno prihodnost.

Pa vendar? Priložnost bo odvzeta celi generaciji.

https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zaradi-ukinitve-financiranja-povecanega-vpisa-bo-na-fakulteti-za-racunalnistvo-50-vpisnih-mest-manj/684530

Prisiljeni smo gledati, kako ministrstvo, brez obzira na krike in opozorila s terena, ignorira potrebe gospodarstva, mladine in družbe kot celote. Prekoračili smo prag, kjer je mogoče ostati tiho, kjer se sme tiho opazovati in kjer je dopustno zamižati na eno oko.
Številke so jasne in neizprosne. Več kot 200 mladih talentov je ostalo pred vrati fakultete zaradi

V trenutku, ko je svet na robu ekološke katastrofe in ko je mobilnost postala ena ključnih točk za trajnostni razvoj, se Slovenija ponosno vozi v preteklost. Ne, ne govorim o ljubezni do stare kulture ali očaranosti z zgodovino, govorim o zastarelem, neustreznem in žalostnem pristopu k javnemu prevozu.

Ko se zjutraj odpravite iz svojega doma, bodisi na delo, šolo ali katero koli drugo obveznost, verjetno ne razmišljate o tem, kako je vaša potovanje dejansko odraz politične nevednosti in kratkovidnosti. Vsakič, ko se zataknemo v prometu, ko zamudimo povezavo z vlakom ali ko preklinjamo neučinkovito avtobusno linijo, smo priča simptomom večje bolezni – bolezni pomanjkanja vizije.

Na kaj točno mislim? Poglejmo primerjavo: medtem ko se druge evropske države ponašajo z najsodobnejšimi, ekološkimi in uporabnikom prijaznimi javno-potniškimi omrežji, se v Sloveniji še vedno ukvarjamo z vprašanji, ki so bila v večini zahodnega sveta rešena že pred desetletji. Se vam zdi to sprejemljivo?

Medtem ko

Komajda štiri mesece po spektakularnem napovedi na konferenci Microsoft Build, kjer je bila predstavljena integracija generativne umetne inteligence v operacijski sistem Windows, bo Microsoft naslednji teden izdal najpomembnejšo posodobitev sistema Windows 11 doslej. Ta posodobitev nosi oznako 22H2 in predstavlja pomemben korak v svetu računalništva podprtega z umetno inteligenco.

Čeprav je bila različica sistema Windows 11 z oznako 22H2 prvotno izdana lani, posodobitev letos označuje "novo dobo", v kateri bo umetna inteligenca prežemala celoten operacijski sistem. Microsoft je to obdobje poimenoval "Microsoft Copilot", ki zajema vse segmente, vključno z operacijskim sistemom, orodji iz paketa Microsoft 365 in celo aplikacijami, kot sta Paint in Photos.

Microsoft Copilot predstavlja "vsakodnevno AI pomoč" za vsakega uporabnika sistema Windows 11. Spremljal bo uporabnikove dejavnosti na računalniku in nudil pomoč pri različnih opravilih, bodisi pri iskanju po spletu, pisanju besedil, odg

Nepozabno je to leto, ki je popeljalo Slovenijo skozi preizkušnjo, kakršne še ni doživela. Jutri se začenja novo šolsko leto, a tokrat je povsem drugačno. Naša domovina je bila prizadeta katastrofalnih poplav, ki so pustile globok pečat na vseh nas. In čeprav se zdi, da so nas te naravne katastrofe pahnila v temo, so hkrati razsvetlile marsikatero resnico o nas samih, o naši družbi in o tem, kako krhki smo v resnici.

Poplave so nas prebudile iz zaspanega stanja vsakdanjega življenja. Ni pomembno, ali smo bili neposredno prizadeti ali ne, vsi smo čutili posledice. Zavedli smo se, da smo vsi ranljivi, da smo vsi del istega sistema, del iste skupnosti. Meje, ki so nas prej ločevale na "naše" in "vaše," na "leve" in "desne," so izginile v toku vode. Vsi smo se znašli na istem valovanju, ki je nosilo stran vse prejšnje delitve in nesoglasja.

Poplave so nas naučile dragocene lekcije. Naučile so nas, da so pomembne vrednote, kot so solidarnost, sočutje in sodelovanje, še kako žive in pomembne.

Prometni kolapsi so postali del našega vsakdana, neizogibni kaos, ki nas dnevno prizadene. Zadnje čase pa se zdi, da je na območju Ljubljane ta problem dosegel svoj vrhunec. Zamašene ceste, neskončne kolone vozil in neskončno čakanje so postali sinonim za življenje v glavnem mestu Slovenije. Ali smo pripravljeni pogledati preko težav, prepoznati ključni vzrok in se zavezati k rešitvi tega prometnega kaosa?

Ljubljana je srce naše države, in prav v tem srcu se skriva ključ do normalizacije prometa v celotni Sloveniji. Vendar pa ta ključ ne more biti le v rokah oblasti, lokalnih politikov ali prometnih strokovnjakov. Da bi se uspešno spopadli s to naraščajočo težavo, potrebujemo sodelovanje vseh deležnikov in skupni dialog.

Prometna politika in mobilnost sta vprašanji, ki ne bi smeli biti le domena izbranih posameznikov, ampak bi morala vključevati glas vseh nas. Ne moremo pričakovati, da bodo politiki in strokovnjaki sami poiskali rešitev za nas. Vsi imamo odgovornost in interes, da se vk

Ko se obljube ne uresničijo, se prične vlada jokati in tečnariti. To je žalostna realnost v Sloveniji, kjer vlada nikakor ne more uresničiti svojih obljub, ki jih je dala volivcem. Vlada je obljubila, da bo ukinila dodatno zdravstveno zavarovanje, toda dlje kot od obljub ni prišlo. Vladajoči nikoli niso ponudili izračunov, kaj šele predlogov, kako bodo nadomestili izpad finančnih sredstev po ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Je možno, da se Vlada Roberta Goloba in koalicijske partnerice bojijo povedati volivcem, da jim bodo dvignili davke?

Kako lahko Vlada obljublja stvari, ki jih ne more uresničiti?

Vlada Slovenije je še enkrat dokazala, da ne more držati svojih obljub. Vlada je obljubila ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga vsak mesec plačujejo vsi državljani Slovenije. Toda namesto, da bi uresničila svojo obljubo, vlada išče izgovore, zakaj tega ni mogoče storiti. Eden izmed takšnih izgovorov je, da ni dovolj denarja, ki bi bil potreben za kritje izgube, ki

Prodaja novih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem bo od leta 2035 prepovedana, je sklenil Svet EU. Za to prepoved je glasovala tudi Slovenija. V letu 2035 bo prepoved prodaje avtomobilov z notranjim zgorevanjem povzročila revolucijo na trgu avtomobilske industrije. To bo imelo velike posledice za prebivalce Slovenije, ki jim nihče ni pojasnil, kaj ta prepoved dejansko pomeni.

Na prvi pogled se zdi, da gre za ukrep, ki ima pozitivne učinke na okolje. Avtomobili z notranjim zgorevanjem so znani po svojem onesnaževanju, zato bi prepoved prodaje lahko zmanjšala emisije in posledično izboljšala kakovost zraka. Vendar pa se moramo zavedati, da ima ta ukrep tudi velike negativne posledice, ki bodo močno vplivale na mobilnost prebivalcev Slovenije.

Poznavalci avtomobilske industrije napovedujejo, da bodo avtomobili z notranjim zgorevanjem postopoma izginili s trga, kar bo vodilo k hitremu razvoju alternativnih virov pogona. Med najbolj obetavnimi možnostmi so električni avtomobili in avto

Danes praznujemo svetovni dan gledališča, ki nas spominja na pomembnost gledališke umetnosti za našo kulturo in družbo. Gledališče je ena izmed najstarejših oblik umetnosti, ki se še vedno razvija in navdušuje ljudi po vsem svetu. Vendar pa se naša zavzetost za ohranjanje in razvoj gledališč v Sloveniji ni vedno enaka.

Slovenija ima bogato gledališko tradicijo in edinstveno kulturno dediščino. Naši gledališči in gledališki ustvarjalci so ustvarili izjemne umetniške dosežke, ki jih je treba ohraniti in razvijati tudi v prihodnosti. Žal pa se vlaganja v gledališča in kulturne ustanove v Sloveniji ne ujemajo z njihovo pomembnostjo za ohranjanje slovenske kulture.

Zato bi se morali vsi zavzemati za večje vlaganje v gledališča in kulturo nasploh.

Gledališča so prostor, kjer se razvijajo nove ideje, kjer se ustvarjajo in izvajajo predstave ter kjer se izobražujejo umetniki in občinstvo. S podporo gledališčem in umetnikom lahko ohranimo in razvijemo bogato gledališko tradicijo Slovenije.

Gledal