Velikonočna sobota je tista, ki nas pusti čakati in v velikem upanju dočakati njega, ki je dal vse, kar je lahko in zmogel takrat, življenje in hkrati nas navdaja z upanjem da njegova žrtev ni bila zaman. Nagrajen je bil on s ponovnim vstajenjem, ponovnim rojstvom, kakor tudi rojstvom novega upanja v nas samih, da se ponovno zamislimo nad sabo, nad svojimi početji in iz tega premisleka pridemo ven boljši. Obenem imamo srečo, da preko Jezusa in pričanja o njegovem vstajenju od mrtvih, da tudi mi verujemo v posmrtno življenje kot nagrado za dobra dela za časa našega zemeljskega bivanja in obstoja.

Veliki dan se začne z nočjo, pričakovanjem Kristusovega vstajenja od mrtvih, čas upanja in veselja ter na simbolni ravni pričanje o premagovanju telesne in duhovni smrti. Da človek, ne glede na njegovo fizično odsotnost iz tuzemskega življenja, pravzaprav živi in je med nami tako kot verjamemo in verujemo da je Kristus med nami. Zato ga slavimo. Zato slavimo njegovo vstajenje od mrtvih. Za prenekaterega med nami je to čas simbolnega vstajenja, nove obljube sebi in svojim bližnjim, da spremenimo nekaj v sebi na bolje, brez da nas kdo navaja na to pomembno početje. Obenem pa ta pomladni čas tako kot Velika noč, je priložnost in možnost za nekaj povsem novega v nas samih, med nami in med ljudmi, ki nas obkrožajo. Zato je praznik pomemben. In bo. In bo še kako pomemben za vse in za vsakogar.

Kako pa naj bo?
Tako da bo praznik izpolnjene duše, vere in verovanje v lastno pravilno početje. In to da se naše početje dotakne čim več ljudi, bližnjih, znanih, manj znanih ali popolnoma neznanih. Spomnimo se svojih najbližjih ter »pogruntajmo« neko nevsakdanjo malenkost, ki jih najbolj osrečuje. Ali je to hrana ali gesta za katero veš da se dotakne srca, izvabi pristen »širokousten«, do »osmice« nasmeh, pa tudi kakšno iskrivo solzico, ki kaže na ganjenost in mehkega srca ob tem. Na tem delajmo ob praznikih in praznovanjih. Takšni prazniki in praznovanja bodo prispevali ob prazničnih dnevih pa tudi sicer. Popolnost početja naj prevladuje pred polnostjo miz in konfekcijske usklajenosti. Usklajenosti duše in notranjega zadovoljstva prinesejo nešteto lepih praznovanj, obratno pa redko kdaj.
Simfonije izpolnjenega praznovanja naj vam prinese čim več lepih in polnih trenutkov ter čutenj. Izpolnjenost srca in duše prežeta z ljubeznijo do sočloveka ne sme izostati.

To pa je namen praznovanja in vseh praznovanj.

Aleluja!

VTC