Velika noč je praznik upanja in je naš najpomembnejši in največji krščanski praznik. Kristjani praznujemo zmago življenja nad smrtjo.

Veliki dan se začne z nočjo, pričakovanjem Kristusovega vstajenja od mrtvih, čas upanja in veselja ter na simbolni ravni pričanje o premagovanju telesne in duhovni smrti. Da človek, ne glede na njegovo fizično odsotnost iz tuzemskega življenja, pravzaprav živi in je med nami tako kot verjamemo in verujemo da je Kristus med nami. Zato ga slavimo. Zato slavimo njegovo vstajenje od mrtvih. Za prenekaterega med nami je to čas simbolnega vstajenja, nove obljube sebi in svojim bližnjim, da spremenimo nekaj v sebi na bolje, brez da nas kdo navaja na to pomembno početje. Obenem pa ta pomladni čas tako kot Velika noč, je priložnost in možnost za nekaj povsem novega v nas samih, med nami in med ljudmi, ki nas obkrožajo. Zato je praznik pomemben. In bo. In bo še kako pomemben za vse in za vsakogar.
Prijatelji, prijateljice, državljanke in državljani, rojaki v zamejstvu in po širnem  svetu, upanje, ki ga prinaša Velika noč, se vedno znova dotakne odprtih src. Vsakič kot prvič in vedno tako, kot v danem trenutku najbolj potrebujemo. Iz velikonočnega upanja črpamo moč. V njem najdemo oporo v težkih preizkušnjah. To nas dela močne in vztrajne, takšne kot smo in moramo biti, zvesti sebi, da smo to kar smo in da se trudimo biti še boljši.

Naj  se vas velikonočni čas dotakne tam kjer je, tam kjer imate v sebi največ ljubezni in vero v boljši jutri, v vaša srca!