Sara Isaković, predstavniki podjetij Sparkasse, CorpoHub in Mikrocop so na včerajšnji digitalni okrogli mizi 'Ko nas spremembe ženejo naprej' razkrili temelje za doseganje uspeha kljub kriznim razmeram. Okrogla miza je potekala v organizaciji slovenskega IT podjetja Mikrocop, ki je doma na področju digitalizacije v podjetjih. Spretno jo je povezoval Matej Prapotnik - pomočnik direktorja Radia Slovenija, ki skrbi za digitalne storitve. Tako so govorniki poslušalce navdušili s kombinacijo izjemne sproščenosti in pristnosti ter strokovnosti. 

Krize poglobijo razliko med agilnimi in 'spečimi' podjetji

Luka Brazda iz banke Sparkasseje uvodoma opozoril, da različne organizacije različno odreagirajo na spremembe. Zato krize navadno še poglobijo razliko med tistimi podjetji, ki so že pred krizo nekoliko 'zaspala', in tistimi, katerih kultura je odprta za spremembe, novosti in inovativnost. Zato slednja lažje preživljajo tudi krizne čase, se hitreje poberejo in povečajo prednost na trgu. 

Ivo Vasev, produktni vodja platforme InDoc EDGE za upravljanje informacij v Mikrocopu,je predstavil zanimive ugotovitve raziskave poslovne šole za menedžment in vodenje IMD o ravnanju in uspešnosti podjetij v zadnjih svetovnih krizah, da le slabih 10 odstotkov podjetij po krizah postane boljših in še močnejših. Ugotovili so, da je posebnost teh podjetij v tem, da uporabljajo kombiniran pristop, ki vključuje tako obrambne strategije povečanje produktivnosti kot tudi dodatna vlaganja v razvoj trga, priložnosti in novih poslovnih modelov.

Zato agilne metodologije lahko pomagajo podjetjem v trenutnih razmerah, da se hitro prilagajajo in so dobro odzivna, je prepričan Voranc Kutnik, partner v podjetju CorpoHubin trener agilnega dela ter metod vodenja: »Kar se je letos zgodilo, je tudi na področju delovanja podjetij opravilo pozitiven premik v smer agilnosti. Pomembno je, da zaposleni in podjetja to začnejo čim bolj aktivno živeti v praksi.« Opozoril je tudi, da je v agilnih organizacijah ključno dobro delovanje ekip, saj so le te sposobne reševati kompleksne izzive. Dobre ekipe gradijo zaupanje, negujejo psihološko varnost in spodbujajo rastočo miselnost, da se člani lahko učijo in izboljšujejo. Kar je vedno proces, ki potrebuje svoj čas in se ga ne da vsiliti ljudem, temveč ga je treba graditi postopno in vztrajno. 

Nova percepcija digitalizacije: od učinkovitosti poslovanja do infrastrukture za nove zgodbe

Aktualna kriza vsekakor spodbuja tudi digitalizacijo. Po besedah Iva Vaseva v Mikrocopu opažajo: »Če smo se vsa ta leta pogovarjali o digitalizaciji kot načinu za povečevanje učinkovitosti poslovanja (kako lahko določene procese naredimo hitreje, bolje), smo zdaj končno prišli do točke, ko digitalizacijo razumemo kot infrastrukturo, na kateri lahko gradimo nove zgodbe in se lahko posvečamo zadevam, ki so pomembnejše od same digitalizacije. To pa so: inovativnost ponudbe, optimizacija digitalne izkušnje strank, novi poslovni modeli – kar je pot digitalne preobrazbe. Poleg tega je bil do zdaj fokus, kako vpeljati orodja, po novem pa se podjetja usmerjamo na to, kako ta orodja učinkovito uporabljati v praksi. Korona je tako odpravila vse izgovore, ki smo jih imeli še do 'včeraj'. Danes lahko vse to nenadoma delamo digitalno.«

Luka Brazda je ob tem dodal, da sama orodja niso dovolj, temveč jih je potrebno do konca izkoristiti. Kar lahko dosežemo le tako, da organizacije poskrbijo tudi za usposobljenost ljudi za njihovo uporabo. V banki Sparkase so tako agilno metodologijo vzeli za svojo in jo razširili znotraj organizacije, da so jo ljudje spoznali, ponotranjili, se znebili strahu in odpora. »Orodje InDoc EDGE je primer, ki nam bo omogočil, da gremo naprej v korak s časom in povečamo konkurenčno prednost. Agilno ekipo smo sestavili s kolegi iz Mikrocopa, ki so postali partnerji v dobrem in slabem. To je edina možna pot, da se prebiješ v sodobnem kompleksnem okolju, ki je zelo dinamično,« je dejal Luka Brazda.

Sara Isaković: »Podlaga za našo produktivnost, fleksibilnost in inovativnost je psihološka odpornost«

Olimpijka, psihologinja in podjetnica Sara Isakovičpa je predstavila psihološko podlago, ki jo mora vsak od nas zgraditi, da bi nam omogočila večjo produktivnost, fleksibilnost in inovativnost. Dejala je, da za tem stojita zdrav način razmišljanja in psihološka odpornost, da se posameznik lahko prilagaja. Največkrat se začne z opazovanjem zgodb v glavi (ki si vsi jih nenehno pripovedujemo), s ciljem ugotoviti, ali nam pomagajo ali se sabotiramo. Izpostavila je, da je ključno, da ohranjamo čustveno stabilnost in prisotnost v teh časih. Pri tem si lahko pomagamo z vprašanji: Kaj je v moji moči? Kako sem lahko čim bolj prisoten in osredotočen? Uspemo lahko namreč le, če vzporedno poskrbimo tudi za notranjo osebno rast.

Sara Isaković je udeležencem tako svetovala, da v toku dneva večkrat globoko vdihnemo in s tem poskrbimo za sprostitev našega telesa, ki se v preobremenjenosti počuti kot da je v nevarnosti. Poleg tega poskušamo biti tudi bolj čuječi in prizemljeni. Ko je telo umirjeno, je glava bolj sproščena, kar prinese hitrejše in boljše obvladovanje samih sebe. Pomembna pa je tudi tehnika vizualizacije, ki se nanaša na filme, ki si jih nenehno predvajamo v glavi. Pametno je, da dramatične predstave zamenjamo s scenariji, kot bi želeli, da se zgodijo. To moramo početi zavestno in se čim večkrat dnevno spomniti ter usmeriti na to.