V zadnjih letih se v slovenskem javnem diskurzu vse pogosteje pojavlja vprašanje o zaznavi in realnem stanju korupcije v državi. Medtem ko nekatere ocene opozarjajo na stagnacijo ali celo poslabšanje, statistični podatki kažejo kompleksno sliko, ki zahteva tehten in celovit premislek.

Mednarodni indeks zaznave korupcije

Pomemben pokazatelj je indeks zaznave korupcije (CPI), ki ga vsako leto objavlja Transparency International. Indeks meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov in poslovne javnosti. Slovenija se v zadnjih letih giblje okoli 60 točk na lestvici od 0 do 100, kar jo umešča v sredino lestvice držav Evropske unije. Na prvi pogled gre za razmeroma stabilen rezultat, vendar podrobnejši pogled razkrije manj spodbudno sliko: napredka skoraj ni, razlika do držav z najvišjo stopnjo integritete pa ostaja velika.

Stagnacija kot prikrita oblika nazadovanja

Strokovnjaki opozarjajo, da stagnacija ni nevtralna kategorija. V času, ko številne države krepijo

V Ljubljani bo jutri potekal protest slovenskih kmetov, ki opozarjajo, da jih država pri sprejemanju odločitev, ki neposredno vplivajo na njihovo delo, že dalj časa ne obravnava kot enakovrednega sogovornika. Shod bo v petek, 6. februarja, ob 12:05 pred Državnim zborom, organizatorji pa poudarjajo, da bo miren in brez traktorjev.

Po navedbah organizatorjev se je med kmeti v zadnjem letu nabralo preveč nezadovoljstva. Čeprav so sestanki z ministrstvi potekali, naj bi bili ti pogosto zgolj formalni, brez dejanskega upoštevanja predlogov kmetijskih organizacij. Posebej izpostavljajo kršitev dogovora z dne 18. marca 2024, s katerim se je vlada zavezala k vključevanju kmetov v pripravo zakonodaje, uredb in strateških dokumentov. V praksi se to po njihovih besedah ne dogaja, odločitve se sprejemajo brez kmetov, ti pa so o njih obveščeni prepozno ali sploh ne.

Kot poudarja Izidor Jelenc, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, imajo kmetje občutek, da so v zadnjem letu iz sogovor

Slovenija bo od danes do petka v središču pozornosti največje politične skupine v Evropskem parlamentu. Vodstvo Evropske ljudske stranke (EPP) prihaja v Ljubljano v času, ko so razprave o stanju demokracije, delovanju institucij in političnih razmerah v državi vse glasnejše, tako doma kot na evropski ravni.

Že pred začetkom obiska je vodja EPP, Manfred Weber, v evropskih razpravah jasno izpostavil, da se politični boj v Evropi ne sme zreducirati na ideološke napade in etiketiranja, temveč mora ostati osredotočen na resnične izzive ljudi. Opozoril je na pomen delujoče pravne države, odgovorne politike in zaupanja v institucije, hkrati pa poudaril, da se morajo evropski politiki ukvarjati z vprašanji, kot so gospodarska rast, varnost, blaginja in socialna stabilnost, teme, ki jih desnosredinska politika postavlja v samo središče svojega delovanja.

Prihod vodstva EPP v Ljubljano je zato razumljen kot jasna podpora politični usmeritvi, ki zagovarja močno Evropo suverenih držav, trdno zasidr

Podatki iz javno dostopne baze ERAR kažejo, da so organizacije, povezane v platformo »Glas ljudstva«, od decembra 2015 prejele več kot 103 milijone evrov javnih sredstev (grafika spodaj). V času aktualne vlade je bilo po teh podatkih izplačanih več kot 45 milijonov evrov.

Zneski odpirajo vprašanje o prioritetah porabe davkoplačevalskega denarja. Kritiki opozarjajo, da se ob obsežnem financiranju nevladnega sektorja številne lokalne skupnosti in prostovoljne organizacije, med njimi gasilci, humanitarna društva in programi za mlade, še vedno soočajo s pomanjkanjem sredstev in so pogosto odvisni od donacij ter prostovoljnega dela.

Zagovorniki financiranja nevladnega sektorja poudarjajo, da gre za pomemben del civilne družbe in demokratične razprave. Kritiki pa odgovarjajo, da mora država v času omejenih virov jasno določiti, kaj prinaša največjo neposredno korist prebivalcem.

Razprava o teh milijonih se tako vse bolj umešča v širši politični kontekst razporejanja javnih sredstev: ali naj im

Izjemna rast stroškov dela v Sloveniji v zadnjem obdobju vse bolj postaja strukturni problem, ki presega okvir socialne politike in neposredno posega v konkurenčnost gospodarstva. Na to opozarja Gospodarska zbornica Slovenije, kjer ocenjujejo, da je zaradi obstoječih in napovedanih ukrepov ogroženih približno 16.000 podjetij in 66.000 delovnih mest.

Po navedbah zbornice se je strošek dela zaposlenega z minimalno plačo v zelo kratkem obdobju povečal bistveno hitreje od rasti produktivnosti in dodane vrednosti. Takšna dinamika po njihovem mnenju ni vzdržna, saj zmanjšuje sposobnost podjetij za investicije, razvoj in tehnološko posodabljanje. Hkrati se povečuje tveganje za prenos višjih stroškov v končne cene, kar dodatno prispeva k inflacijskim pritiskom.

GZS pri tem izrecno poudarja, da ne nasprotuje cilju izboljševanja materialnega položaja zaposlenih, temveč opozarja na pomanjkanje celovite presoje ekonomskih posledic sprejetih odločitev. Dvig minimalne plače in dodatne obremenitve del

Francoski kriminalisti so v okviru kazenske preiskave vstopili v pisarne družbenega omrežja X v Parizu. Preiskava je del širšega postopka, v katerem oblasti preverjajo, ali je platforma ravnala v skladu z nacionalno zakonodajo pri obravnavi nezakonitih in spornih vsebin na spletu.

Po navedbah tožilstva se preiskovalci osredotočajo na notranje postopke podjetja, predvsem na način, kako X zaznava, omejuje in odstranjuje vsebine, ki bi lahko kršile zakon. Med drugim naj bi preverjali, ali so bili odzivi platforme na prijave uporabnikov pravočasni in učinkoviti ter ali so bila interna pravila dovolj jasna in dosledno izvajana.

Kot poroča Reuters, se je primer začel na podlagi več prijav, ki so opozarjale na domnevno pomanjkljivo moderiranje vsebin in na vpliv avtomatiziranih sistemov pri širjenju spornih objav. Preiskava se je nato postopoma razširila tudi na tehnične in organizacijske vidike delovanja podjetja v Franciji.

V ospredju zanimanja so tudi vloge posameznih oddelkov znotraj podjet

Evropska centralna banka (ECB) bo na prvem letošnjem zasedanju v četrtek po pričakovanjih analitikov obrestne mere ohranila nespremenjene, vendar se pozornost finančnih trgov vse bolj usmerja v gibanje tečaja evra. Kot poročajo Finance, se je evropska valuta v zadnjih tednih okrepila predvsem v razmerju do ameriškega dolarja, kar bi lahko vplivalo na prihodnje inflacijske in gospodarske projekcije.

Depozitna obrestna mera ostaja pri dveh odstotkih, na tej ravni pa je od lanskega junija, ko je ECB ob skrbeh zaradi prenizke inflacije zadnjič znižala ključne obresti. Po podatkih Eurostata evrsko gospodarstvo kaže znake zmerne, a stabilne rasti, medtem ko se inflacija giblje v bližini ciljne ravni, kar vodstvu banke za zdaj omogoča previden pristop brez takojšnjih ukrepov.

Po oceni ekonomistov, ki jih navaja Reuters, ima močnejši evro dvojni učinek. Na eni strani znižuje uvožene cene in s tem blaži inflacijske pritiske, na drugi strani pa zmanjšuje konkurenčnost evropskih izvoznikov, zlasti

V slovenski politični razpravi o davkih in plačah se znova v ospredje postavlja primerjava med davčno politiko prejšnje vlade Janeza Janše in aktualne vlade Roberta Goloba. Ob menjavi oblasti se je v davčni politiki zgodil opazen preobrat, ki se danes najbolj neposredno odraža na mesečnih izplačilih zaposlenih. Ključno vprašanje, ki zaposlene najbolj neposredno zadeva, je preprosto: koliko denarja na koncu meseca dejansko ostane na bančnem računu?

V času 3. Janševe vlade je bila davčna politika usmerjena v to, da zaposlenim postopoma ostane več. Ključni ukrep je bilo zviševanje splošne dohodninske olajšave in prilagoditev dohodninske lestvice, kar je pomenilo neposredno znižanje davčne obveznosti pri obračunu plač. Tak pristop je bil utemeljen z argumentom, da višji neto dohodki povečujejo motivacijo za delo in ohranjajo konkurenčnost slovenskega trga dela, zlasti za srednji in višji dohodkovni razred.

Po nastopu Golobove vlade se je smer obrnila. Namesto nadaljevanja razbremenitve so b

V članku »The Devil’s Plan to Ruin the Next Generation« na portalu After Babel avtor predstavi provokativno misel: če bi želeli dolgoročno oslabiti mlade, bi ustvarili okolje, v katerem so stanovanja nedostopna, delo negotovo, digitalni prostor polariziran, občutek smisla pa razrahljan.

Gre za opozorilo. Ne za prerokbo.

Avtor poudarja, da problem ni ena sama napačna politika ali odločitev, temveč sistem spodbud, ki nagrajuje kratkoročne koristi in zanemarja dolgoročne posledice. Tak sistem lahko postopno spodkoplje stabilnost generacije, ki šele vstopa v odraslost.

Toda opozorilo ima smisel le, če mu sledi odziv.

Realnost, ki jo moramo razumeti

Stanovanjska nedostopnost je dejstvo. Cene nepremičnin v številnih državah, tudi v Sloveniji, so v zadnjem desetletju rasle hitreje kot prihodki mladih. Projektne oblike dela vedno bolj prevladujejo nas stabilnimi zaposlitvami. Tehnološke spremembe prinašajo priložnosti, a tudi nepredvidljivost.

Digitalni svet, ki bi moral povezovati, pogosto poglabl

Podatki iz javno dostopne baze ERAR kažejo, da so organizacije, povezane v platformo »Glas ljudstva«, od decembra 2015 prejele več kot 103 milijone evrov javnih sredstev (grafika spodaj). V času aktualne vlade je bilo po teh podatkih izplačanih več kot 45 milijonov evrov.

Zneski odpirajo vprašanje o prioritetah porabe davkoplačevalskega denarja. Kritiki opozarjajo, da se ob obsežnem financiranju nevladnega sektorja številne lokalne skupnosti in prostovoljne organizacije, med njimi gasilci, humanitarna društva in programi za mlade, še vedno soočajo s pomanjkanjem sredstev in so pogosto odvisni od donacij ter prostovoljnega dela.

Zagovorniki financiranja nevladnega sektorja poudarjajo, da gre za pomemben del civilne družbe in demokratične razprave. Kritiki pa odgovarjajo, da mora država v času omejenih virov jasno določiti, kaj prinaša največjo neposredno korist prebivalcem.

Razprava o teh milijonih se tako vse bolj umešča v širši politični kontekst razporejanja javnih sredstev: ali naj im

Kot mlad si to vprašanje zastavljam vedno pogosteje. Ne zato, ker bi si želel jamrati, ampak ker imam občutek, da se med političnimi obljubami, statistikami in dolgoročnimi strategijami na mlade pogosto preprosto pozabi. Ko poslušam razprave o prihodnosti države, imam občutek, da smo mladi omenjeni predvsem kot številka ali kot nekdo, ki bo “enkrat” pomemben ne pa kot generacija, ki že danes živi posledice odločitev, sprejetih brez nas.

V Sloveniji nas je mladih vse manj. Delež mladih v prebivalstvu se že desetletja zmanjšuje, kar pomeni, da je naš glas vse tišji. To se čuti tudi v praksi. Ko se sprejemajo ključne odločitve, imam občutek, da so v ospredju interesi starejših generacij, kar je razumljivo v starajoči se družbi, a hkrati problematično. Manj mladih pomeni manj politične teže, posledično pa tudi manj posluha za naše težave.

Ena prvih realnosti, s katero se kot mlad človek srečam, je trg dela. Od nas se pričakuje, da bomo fleksibilni, prilagodljivi in ambiciozni, hkrati pa se

Evropsko prvenstvo v futsalu UEFA Futsal EURO 2026 je za Slovenijo pomenilo pomemben mejnik tako na organizacijski kot na tekmovalni ravni. Zaključni turnir, na katerem je nastopilo 16 najboljših evropskih reprezentanc, je prvič v zgodovini potekal v treh državah hkrati, Sloveniji, Latviji in Litvi, osrednje slovensko prizorišče pa je bila Ljubljana z Areno Stožice in dvorano Tivoli. Po poročanju STA je prvenstvo potekalo ob visoki organizacijski ravni, polnih tribunah in izrazitem zanimanju domače ter tuje javnosti, kar je dodatno potrdilo, da se futsal v Sloveniji vse bolj uveljavlja kot pomemben dvoranski šport.

Slovenska reprezentanca je turnir začela z zahtevnim razporedom v skupinskem delu, kjer se je merila z nekaterimi tradicionalno najmočnejšimi evropskimi ekipami. Kljub neugodnemu izhodišču so varovanci selektorja Tomislava Horvata prikazali disciplinirano in borbeno igro, ob tem pa potrdili, da se lahko enakovredno kosajo tudi z reprezentancami iz širšega evropskega vrha. En

Willingen je danes dihal s slovenskimi barvami. Na mogočni letalnici Mühlenkopfschanze so se navijači z vseh koncev Evrope znašli priča predstavi, ki je spominjala na mojstrski razred zračne elegance in popolne kontrole.

Domen v svojem svetu

Ko se je Domen Prevc spustil po zaletišču v prvi seriji, je bilo v zraku čutiti nekaj posebnega. Njegov odriv je bil čist kot rezilo, prelet pa dolg in umirjen, kot da ga veter nosi po nevidni tirnici. Pristanek je sprožil val vzklikov, a še pomembneje, tekmeci so že takrat vedeli, da bo danes težko slediti njegovemu ritmu.

V finalu ni popuščal. Znova je pokazal zbranost, ki loči zmagovalce od zasledovalcev, in s skokom, polnim samozavesti, potrdil, da se v Willingenu počuti kot doma. Prednost na vrhu razpredelnice je narasla do razsežnosti, ki je dala tekmi jasen pečat - danes je bil v ospredju le en letalec.

Anže Lanišek je v prvi seriji navdušil s tehnično dovršenim nastopom in se postavil v vlogo resnega kandidata za stopničke. V drugo pa je moral

Melbourne – Slovenski šport je doživel izjemen mejnik. Mladinski turnir odprtega prvenstva Avstralije je dobil novega prvaka, ki prihaja iz Slovenije. Žiga Šeško je z izjemno predstavo na igriščih v Melbournu spisal zgodovino in se z zmagoslavjem vpisal med najobetavnejša imena svetovnega tenisa.

Komaj 17-letni tenisač iz Zasavja je na poti do naslova premagal vrsto močnih tekmecev, pri čemer je navdušil z zrelostjo v igri, taktično preudarnostjo in izjemno psihično trdnostjo v odločilnih trenutkih. Finalni dvoboj je bil prava demonstracija njegovega napadalnega sloga, natančnega servisa in mirne roke v ključnih točkah, lastnosti, ki napovedujejo svetlo prihodnost tudi na članski ravni.

Uspeh v Melbournu ni zgolj osebna zmaga mladega športnika, temveč pomemben trenutek za slovenski šport nasploh. Takšni dosežki potrjujejo, da lahko tudi majhna država s predanim delom, strokovnim zaledjem in podporo mladim talentom stopa ob bok največjim teniškim nacijam sveta.

Šeško s svojo zgodbo in rez

Oberstdorf – Na letalnici, kjer so se še dan prej lomili rekordi in slavila pogumna slovenska krila, se je ekipna tekma svetovnega prvenstva spremenila v prizorišče enega najbolj nenavadnih zapletov zadnjih let. V središču pozornosti se je znašel Domen Prevc, ki je ostal na vrhu zaletišča – pripravljen, a brez možnosti, da bi poletel.

Nepričakovan zaplet tik pred skokom

Ko je slovenski skakalec čakal na znak za nastop, se je zgodilo nekaj, kar v smučarskih skokih skoraj ne poznajo. Njegova smuči sta se po poledeneli podlagi odpeljali navzdol po zaletišču, še preden bi ju lahko obul. Na prizorišču je zavladala zmeda, v slovenskem taboru pa so v trenutku začeli iskati nadomestno opremo, da bi preprečili izgubo dragocenega skoka.

Rezervni par je sicer prispel, vendar prepozno za odločitev, ki jo je že sprejela žirija.

Kontrolor FIS Hubert Mathis je ob pogledu na zaplet ocenil, da Prevc ne more nadaljevati. Po kratkem posvetu je žirija glasovala in s premočjo odločila, da slovenski skakalec i

Politolog in politični komentator dr. Sebastjan Jeretič je v zadnjih dneh v pogovorih v medijih ocenil, da korupcijske afere leve volivce večinoma ne premaknejo, a bi lahko afera Fotopub pomenila prelomnico. Po njegovem razkriva ne le domnevna huda kazniva dejanja, temveč tudi sistemsko zaščito elite, kar bi lahko resno zamajalo zaupanje v oblast.

»Ugotovitev KPK o predsedniku vlade Robertu Golobu, da je v komunikaciji z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar kršil integriteto, pa še druge zgodbe o korupciji v Ljubljani – mislim, da je velik del levega volilnega telesa na vse to preprosto imun. Zato tudi ne vem, ali bi to lahko dovolj močno vplivalo na volilni rezultat. Ena možnost pa vendarle obstaja: da se razkrije vsa izprijenost trenutne elite. To pa se lahko zgodi prav na področju afere Fotopub,«ocenjuje dr. Jeretič. In nadaljuje, da je to velika zadeva, ki bi lahko bistveno vplivala na odločanje ljudi in je lahko tudi eden od razlogov za tresenje v Levici. »Vidimo namreč pop