Uvedba novega parkirnega režima v ljubljanskem Štepanjskem naselju je v začetku leta 2026 sprožila val nezadovoljstva med prebivalci in ponovno odprla vprašanje razmerja med lokalno oblastjo, upravljanjem javnega prostora in politično odgovornostjo izvoljenih funkcionarjev. Ukrepi, ki jih Mestna občina Ljubljana utemeljuje kot nujne za zagotavljanje reda in večje dostopnosti parkirnih površin za stanovalce, so v javnosti naleteli na odpor, ki po svoji intenzivnosti in simboliki spominja na dogajanje v Mariboru v letih 2012 in 2013, ko so protesti zaradi uvedbe radarjev privedli do odstopa takratnega župana Franca Kanglerja.

Novi režim in razkol v soseski

V Štepanjskem naselju je Mestna občina Ljubljana uvedla sistem dovolilnic in plačljivega parkiranja z namenom, da bi omejila dolgotrajno parkiranje nerezidentov in povečala dostopnost parkirnih mest za stanovalce. Po uradni razlagi gre za poskus urejanja javnega prostora in spodbujanja bolj trajnostnih oblik mobilnosti.

Del prebivalcev p

Potem ko je predsednik SDS Janez Janša dejal, da bo ena izmed prvih potez njegove vlade po morebitni zmagi na volitvah ukinitev ali zaostritev financiranja določenih nevladnih organizacij (NVO), so se usuli žolčni odzivi v civilni družbi in nekaterih političnih strankah, češ da NVO delujejo na številnih družbeno pomembnih področjih, njih ukinitev pa bi pomenila očiten napad na demokratične principe. Mar res? Navajamo primer performansa umetnosti »fukarije« z istospolnimi, ki ga plačujemo davkoplačevalci. Njegovo družbeno pomembnost naj bralci ocenijo sami.

»Prva stvar, ki jo bomo naredili, je, da bo financiranje NVO preglednejše in pravično razporejeno,« je dejal predsednik SDS. Janez Janša je poudaril, da bo nova politika financiranja omogočila, da sredstva dosežejo humanitarne organizacije, prostovoljna društva in druge nepolitične NVO, ki opravljajo konkretno delo za dobrobit državljanov, medtem ko bo država racionalno preučila podporo tistim, ki se ukvarjajo s političnim aktivizmom

Vlada je danes umaknila razpis Urada vlade za komuniciranje (UKOM), namenjen informativni kampanji o dosežkih aktualne vlade. Razpis, objavljen v občutljivem predvolilnem času, je bil v zadnjih dneh deležen kritik opozicijskih strank, medijev in dela javnosti, ki so opozarjali na možnost neprimerne rabe javnih sredstev za politično promocijo.

Posebno pozornost je pritegnilo dejstvo, da je do umika prišlo prav na dan, ko sta k temu javno pozvala Inštitut 8. marec in njegova direktorica Nika Kovač. Pred tem so razpis problematizirali tudi številni politični akterji, a vlada takrat ni spremenila svojega stališča.

Kot je poročal portal N1 Slovenija, je UKOM še tik pred umikom vztrajal, da je bil razpis zasnovan kot običajna informativna kampanja in da v njem ne vidijo pravnih ali vsebinskih nepravilnosti. Na uradu so za N1 pojasnili, da gre za “komuniciranje dela vlade in njenih projektov, kar je del rednega obveščanja javnosti”.

Poziv Inštituta 8. marec
Inštitut 8. marec je medtem javno pozv

Evropska centralna banka (ECB) bo na prvem letošnjem zasedanju v četrtek po pričakovanjih analitikov obrestne mere ohranila nespremenjene, vendar se pozornost finančnih trgov vse bolj usmerja v gibanje tečaja evra. Kot poročajo Finance, se je evropska valuta v zadnjih tednih okrepila predvsem v razmerju do ameriškega dolarja, kar bi lahko vplivalo na prihodnje inflacijske in gospodarske projekcije.

Depozitna obrestna mera ostaja pri dveh odstotkih, na tej ravni pa je od lanskega junija, ko je ECB ob skrbeh zaradi prenizke inflacije zadnjič znižala ključne obresti. Po podatkih Eurostata evrsko gospodarstvo kaže znake zmerne, a stabilne rasti, medtem ko se inflacija giblje v bližini ciljne ravni, kar vodstvu banke za zdaj omogoča previden pristop brez takojšnjih ukrepov.

Po oceni ekonomistov, ki jih navaja Reuters, ima močnejši evro dvojni učinek. Na eni strani znižuje uvožene cene in s tem blaži inflacijske pritiske, na drugi strani pa zmanjšuje konkurenčnost evropskih izvoznikov, zlasti

V slovenski politični razpravi o davkih in plačah se znova v ospredje postavlja primerjava med davčno politiko prejšnje vlade Janeza Janše in aktualne vlade Roberta Goloba. Ob menjavi oblasti se je v davčni politiki zgodil opazen preobrat, ki se danes najbolj neposredno odraža na mesečnih izplačilih zaposlenih. Ključno vprašanje, ki zaposlene najbolj neposredno zadeva, je preprosto: koliko denarja na koncu meseca dejansko ostane na bančnem računu?

V času 3. Janševe vlade je bila davčna politika usmerjena v to, da zaposlenim postopoma ostane več. Ključni ukrep je bilo zviševanje splošne dohodninske olajšave in prilagoditev dohodninske lestvice, kar je pomenilo neposredno znižanje davčne obveznosti pri obračunu plač. Tak pristop je bil utemeljen z argumentom, da višji neto dohodki povečujejo motivacijo za delo in ohranjajo konkurenčnost slovenskega trga dela, zlasti za srednji in višji dohodkovni razred.

Po nastopu Golobove vlade se je smer obrnila. Namesto nadaljevanja razbremenitve so b

Odločitev Evropskega parlamenta, da zamrzne potrjevanje trgovinskega dogovora z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomembno prelomnico v sodobnih transatlantskih odnosih. Poteza ni zgolj tehnična ali proceduralna, temveč odraža globlje politične in gospodarske napetosti, ki so se zaostrile po ameriških grožnjah z uvedbo carin in političnih pritiskih v zvezi z Grenlandijo. Evropska unija se je tako znašla pred izzivom, kako ohraniti stabilno partnerstvo z dolgoletnim zaveznikom, ne da bi pri tem ogrozila lastno politično avtonomijo in gospodarske interese.

Zamrznitev trgovinskega dogovora v prvi vrsti povečuje negotovost za evropska podjetja, ki so močno vpeta v čezatlantsko trgovino. ZDA so ena ključnih izvoznih destinacij za evropsko avtomobilsko, strojno in kemično industrijo, zato že sama možnost ponovne uvedbe ali zaostritve carin vpliva na poslovne odločitve podjetij in vlagateljev. Podjetja odlašajo z dolgoročnimi investicijami, preučujejo alternativne trge in prilagajajo d

Kot mlad si to vprašanje zastavljam vedno pogosteje. Ne zato, ker bi si želel jamrati, ampak ker imam občutek, da se med političnimi obljubami, statistikami in dolgoročnimi strategijami na mlade pogosto preprosto pozabi. Ko poslušam razprave o prihodnosti države, imam občutek, da smo mladi omenjeni predvsem kot številka ali kot nekdo, ki bo “enkrat” pomemben ne pa kot generacija, ki že danes živi posledice odločitev, sprejetih brez nas.

V Sloveniji nas je mladih vse manj. Delež mladih v prebivalstvu se že desetletja zmanjšuje, kar pomeni, da je naš glas vse tišji. To se čuti tudi v praksi. Ko se sprejemajo ključne odločitve, imam občutek, da so v ospredju interesi starejših generacij, kar je razumljivo v starajoči se družbi, a hkrati problematično. Manj mladih pomeni manj politične teže, posledično pa tudi manj posluha za naše težave.

Ena prvih realnosti, s katero se kot mlad človek srečam, je trg dela. Od nas se pričakuje, da bomo fleksibilni, prilagodljivi in ambiciozni, hkrati pa se

Melbourne – Slovenski šport je doživel izjemen mejnik. Mladinski turnir odprtega prvenstva Avstralije je dobil novega prvaka, ki prihaja iz Slovenije. Žiga Šeško je z izjemno predstavo na igriščih v Melbournu spisal zgodovino in se z zmagoslavjem vpisal med najobetavnejša imena svetovnega tenisa.

Komaj 17-letni tenisač iz Zasavja je na poti do naslova premagal vrsto močnih tekmecev, pri čemer je navdušil z zrelostjo v igri, taktično preudarnostjo in izjemno psihično trdnostjo v odločilnih trenutkih. Finalni dvoboj je bil prava demonstracija njegovega napadalnega sloga, natančnega servisa in mirne roke v ključnih točkah, lastnosti, ki napovedujejo svetlo prihodnost tudi na članski ravni.

Uspeh v Melbournu ni zgolj osebna zmaga mladega športnika, temveč pomemben trenutek za slovenski šport nasploh. Takšni dosežki potrjujejo, da lahko tudi majhna država s predanim delom, strokovnim zaledjem in podporo mladim talentom stopa ob bok največjim teniškim nacijam sveta.

Šeško s svojo zgodbo in rez

Oberstdorf – Na letalnici, kjer so se še dan prej lomili rekordi in slavila pogumna slovenska krila, se je ekipna tekma svetovnega prvenstva spremenila v prizorišče enega najbolj nenavadnih zapletov zadnjih let. V središču pozornosti se je znašel Domen Prevc, ki je ostal na vrhu zaletišča – pripravljen, a brez možnosti, da bi poletel.

Nepričakovan zaplet tik pred skokom

Ko je slovenski skakalec čakal na znak za nastop, se je zgodilo nekaj, kar v smučarskih skokih skoraj ne poznajo. Njegova smuči sta se po poledeneli podlagi odpeljali navzdol po zaletišču, še preden bi ju lahko obul. Na prizorišču je zavladala zmeda, v slovenskem taboru pa so v trenutku začeli iskati nadomestno opremo, da bi preprečili izgubo dragocenega skoka.

Rezervni par je sicer prispel, vendar prepozno za odločitev, ki jo je že sprejela žirija.

Kontrolor FIS Hubert Mathis je ob pogledu na zaplet ocenil, da Prevc ne more nadaljevati. Po kratkem posvetu je žirija glasovala in s premočjo odločila, da slovenski skakalec i

Nogometna zveza Slovenije je danes, 20. januarja 2026, uradno potrdila, da je Boštjan Cesar novi selektor slovenske članske nogometne reprezentance. Izvršni odbor NZS je na korespondenčni seji soglasno odločil, da bo nekdanji branilec prevzel vodenje članske vrste in s tem postal novi glavni strateg izbrane vrste. Uradna predstavitev Cesarja z novinarsko konferenco bo v sredo ob 10.15 na Brdu pri Kranju.

Boštjan Cesar je ena najprepoznavnejših osebnosti slovenskega nogometa. V reprezentanci je postal rekorder po številu nastopov, saj je v dresu Slovenije zbral več kot sto reprezentančnih tekem. Dolga leta je nosil tudi kapetanski trak in bil ključni člen obrambne vrste.

Cesar bo prevzel selektorsko vlogo v zanimivem trenutku za slovenski nogomet. Ekipa bo v prihodnjih mesecih nastopala v Ligi narodov UEFA, kjer bo skušala prikazati konkurenčno igro v ligi B, hkrati pa se že pripravlja na kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2028. Poleg uradnih tekmovanj jo čakajo tudi prijateljske preizk