Splošnega nezaupanja v zdravstvo zagovornica pacientovih pravic ne opaža, obravnava pa več primerov urejanja izjave volje, ki zajema tudi zavrnitev zdravstvene oskrbe.

Dogodki na Nevrološki kliniki in ovadba zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo sedmih umorov in drugih kaznivih dejanj, je sprožil javno debato o varnosti pacientov v slovenskih bolnišnicah ter zaupanju v delo zdravnikov in zdravstvene institucije. Zdravstvo se ne uvršča med tiste institucije in poklice, ki jim Slovenci najbolj zaupajo. 

Zastopnica pacientovih pravic Olga Petrak po dogodkih v Nevrološki kliniki povečanega nezaupanja v zdravstvene institucije in delo zdravnikov ne opaža. "Vedno gre pri tem za osnovni odnos, ki ga imamo do osebnega zdravnika in vseh tistih, ki jih v kontaktu z zdravstvom srečamo," poudarja. "O posplošenem nezaupanju v zdravstvo je na konkretni ravni zelo težko govoriti."

Želijo urediti izjavo volje

Direktno v povezavi Nevrološko kliniko se nanjo ni obrnil nobeden od pacientov. "Je pa to zadeva, ki je zagotovo vzbudila različna razmišljanja in reagiranja pri posameznikih, ki so sposobni razmišljati tudi o odhodu človeka," pojasnjuje Petrakova. Med pravicami, ki jih opredeljuje zakon o pacientovih pravicah, je namreč tudi izjava volje, ki zajema zavrnitev zdravstvene oskrbe in oseb, ki bi jo želeli uresničiti, je po dogodkih na Nevrološki kliniki več kot v preteklosti. "Že z decembrom, ko je ta tema postala aktualna v Ljubljani, so se začeli ljudje intenzivneje zanimati, kako lahko to pravico uresničijo," pojasnjuje zagovornica pacientovih pravic, ki ima svojo pisarno v Celju. "Ljudje, ki razmišljajo o tem, so običajno zelo dobro informirani in iščejo še poglobljene informacije ter k urejanju izjave volje za zavrnitev zdravstvene oskrbe temeljito pristopijo za primer, če ne bi bili sposobni sami odločati o tem. Zadevo želijo predhodno urediti in je ne prepustiti svojcem oz. zdravnikom, ki se znajdejo pred težkimi stanji svojih pacientov."

beri dalje....