O begunski problematiki bodo danes razpravljali tako v Bruslju kot v našem državnem zboru, kar bo deloma potekalo za zaprtimi vrati.

Po dogovoru o premestitvi 120.000 beguncev je še vrsta perečih vprašanj v begunski krizi, s katerimi se bodo danes v Bruslju spopadli voditelji članic EU. Zaščita zunanje meje, finančnapomoč Turčiji, od koder prihajajo begunci zaradi slabih razmer v unijo, luknjičasta registracija prebežnikov - to je le nekaj teh vprašanj.

Nadzor meje v Grčiji

V ospredju pozornosti bo po pričakovanjih Grčija, ki je za begunce glavna točka vstopa v EU in od koder zaradi nedelujočega sistema registracije prebežnikov ti v nasprotju z evropskimi pravili množično odhajajo naprej v druge članice unije.

Ena od možnosti je pomoč Grčiji pri nadzoru meje s Turčijo s silami za hitro odzivanje v okviru evropske agencije za zunanje meje Frontex. To možnost je Grčija že uporabila leta 2010, prav tako za okrepitev nadzora meje s Turčijo.

Finančna pomoč Turčiji

Poudarek bo tudi na vprašanju finančne pomoči Turčiji, od koder prihajajo begunci v unijo zaradi slabih razmer v taboriščih, državam Zahodnega Balkana, ki se soočajo z begunsko krizo zaradi nedelujočega sistema v uniji, ter sosedam Sirije, zlasti Libanonu in Jordaniji.

Komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn je pred dnevi ocenil, da bi lahko pomoč Turčiji pri soočanju z begunsko krizo okrepili na milijardo evrov, ter ostro okrcal članice, ker ne prispevajo več denarja za pomoč tretjim državam.

Izrednega vrha se bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki se bo pred tem v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, s katerim sta pred dnevi o begunski krizi že govorila po telefonu.

Beri dalje...