Objavljeno Oct 07, 2015
Po dveh dobrih treh mesecih je torej že jasno, da ukrep enkratnega odpisa dolgov tistim, ki nimajo niti toliko premoženja in prihrankov, da bi lahko rešili dolgove, ni dosegel pričakovanj, ki jih je julija, ob slavnostnem podpisu dogovora z upniki, napovedovala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak.
Na občini Žetale do danes niso prijeli niti ene prošnje za enkraten odpis dolgov, prošnje niso prispele ne na tamkajšnji vrtec ne na šolo, čeprav gre za občino, ki je po vseh kazalcih
najrevnejša v Sloveniji.
"Moram reči, da smo to pričakovali, saj že do sedaj naši ljudje niso zaprošali za odpise svojih dolgov," je za Žurnal24 povedala direktorica občinske uprave Žetale, Milica Simonič Steiner, ki razlog za takšno odločitev med drugim vidi v značaju ljudi, živečih v tem jugovzhodnem delu Haloz.
"Dejstvo je, da si bodo ljudje raje odtrgali od ust, kot da bodo ostali kaj dolžni. To so delovni in požrtvovalni ljudje, ki se še kako potrudijo, da imajo stvari urejene in poplačane," svoje soobčane opiše Simonič Steinerjeva in ob tem prizna, da je pri njih življenje vendarle nekoliko lažje, kot v mestu. Ljudje si namreč na svojih vrtičkih in njivah še vedno lahko pridelajo hrano. "Tako, da vsaj lačni niso," sklene.
Na Mestno občino Maribor (MO Maribor), od koder so v zadnjem letu poročali o številnih deložacijah, je do konca septembra prispelo le 187 prošenj za dopis dolgov.
Iz prošenj, ki so jih sprejemajo kar v občinski informacijski pisarni (ta jih pozneje posreduje upnikom), je razvidno, da je največ zanimanja za odpis dolga v vrtcih (46), sledijo podjetja, kot so Nigrad in Snaga, vlog za najemnine, redarstvo, rabo javnih površin, davke, telefon, Staninvest pa je bilo do konca preteklega meseca 29.
Beri dalje...
Oct 07, 2015