Četudi bi si lahko pri načrtovanju hranljivosti in energetske vsebnosti obrokov lahko pomagali z računalniškimi programi, tega ne počno skoraj na nobeni šoli ali vrtcu.

Največje odstopanje od smernic zdravo prehranjevanje v vrtcih in šolah predstavlja prepogosto vključevanje odsvetovanih živil na jedilnik, v strokovnem poročilu spremljanja prehrane s svetovanjem v vzgojno izobraževalnih zavodih za leto 2014 ugotavlja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja.

Sladkor, maščobe in aditivi

Med odsvetovana sodijo predvsem živila z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in aditivov. "Glede na smernice naj bi se v šolskih obrokih ta živila pojavila redko, največ dva krat mesečno oz. v desetih odstotkih in v manjših količinah ter v kombinaciji s priporočenimi skupinami živil," pojasnjujejo v poročilu NIJZ. "Pri obravnavanih jedilnikih je ta odstotek presegala pojavnost pekovskih in slaščičarskih izdelkov z višjo vsebnostjo sladkorja in /ali maščob, vključno z deserti in sladkarijami v vseh obrokih."

Najbolj problematične popoldanske malice

Pri dopoldanskih malicah je teh izdelkov preveč za 17,3, pri kosilu za 15,2 in v popoldanskih malicah za 22,8 odstotkov. Presežna pojavnost mlečnih izdelkov z dodanimi sladkorji in večjo vsebnostjo aditivov je pri dopoldanski malici znašala 18,3, pri popoldanski malici pa 14,4 odstotka. Presežna vrednost mesnih izdelkov s hoomogeno strukturo ali večjo vsebnostjo maščob je bila pri dopoldanski malici 13,8 in pri kosilu 13,8 odstotna. Sladkih pijač pri kosilu je bilo za 13,2 odstotka preveč.

Poročilo sicer med drugim ugotavlja še, da se v mesečnih jedilnikih dobro vključuje sadje in zelenjava, predvsem pri dopoldanski malici in kosilu, slabše pa je pri popoldanski malici. "Kljub temu, da je pri vseh obrokih priporočeno vključevanje vode, nesladkanega ali malo sladkanega čaja, so bili ti vključeni le v 67 odstotkih," ugotavlja NIJZ. V ostalem so se ponujale različne pijače z dodanimi sladkorji, prevladujejo sladki čaji in pijače na osnovi sadnega sirupa.

Rib je občutno premalo

Polnozrnati izdelki naj bi bili vključeni v polovici vseh obrokov, rezultati pa kažejo, da se ti največkrat pojavljajo pri dopoldanskih malicah, malo manj pri popoldanski malici in najmanj pri kosilu, kjer so še precejšnje rezerve. 

Smernice priporočajo tudi prednostno vključevanje svežega mleka oz. priporočenih mlečnih izdelkov pri dopoldanski malici, ki jo uživa večina otrok, a je iz podatkov razvidno, da se ti vključujejo le v slabih 40 odstotkih. "Priporočeno belo meso in mesni izdelki z vidno strukturo naj bi se vključevali v 40 odstotkih obrokov, podatki pa kažejo, da so ti prisotni v  petini  kosil  in  manj  kot  desetini  malic," pišejo na NIJZ. Ribe in ribje jedi se pojavljajo v manj kot desetini obrokov, čeprav se priporoča, da bi bila njihova prisotnost vsaj 30 odstotna.

Beri dalje...