V eni izmed 16 ključnih točk, ki jih je šef Evropske komisije poslal ostalim voditeljem, izpostavlja tudi, da je politika preusmerjanja beguncev v druge, kot jo izvaja Hrvaška, države nesprejemljiva. Hrvaški premier odgovarja, da bi morali problem reševati na meji z Grčijo in Turčijo.

Na nedeljskem vrhu držav članic Evropske unije, ki se ga bo udeležil tudi premier Miro Cerar, naj bi se voditelji - vsaj to si prizadeva Evropska komisija - dogovorili za boljše sodelovanje in obveščanje pri soočenju s problemi begunske krize. Na tnalu pa bo tudi ravnanje Hrvaške.

Juncker okaral hrvaško politiko

Voditelj Jean-Claude Juncker je tako predsednikom vlad že poslal seznam potrebnih ukrepov, ki ga je pridobil nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung, kjer jasno navaja, da je politika preusmerjanja beguncev v drugo državo nesprejemljiva. Z mislimi na Hrvaško je izpostavil, da države naprej ne bi smele poslati niti enega begunca več, saj trenutno stanje kaže, da v Sloveniji primanjkuje namestitvenih kapacitet in šotorov, med tem ko ti na Hrvaškem ostajajo prazni. 

Velik poudarek naj bi namenili tudi razpravi o obvezni registraciji prišlekov, ki so jo Hrvaška, Grčija in Italija deloma nehale izvajati. V 14. točki naj bi tako Juncker jasno predlagal, da v primeru, da prišleki zavrnejo registracijo, nimajo več pravice do sprejema. To točko bo najverjetneje močno podpirala tudi Nemčija, ki bi bil lahko nato v skladu z Dublinsko konvencijo begunce in migrante vračala v države, kjer so bili najprej registrirani.

Večji nadzor na mejah?

V nedeljo naj bi voditelji razpravljali tudi o okrepitvi nadzora na mejah Evropske unije. Slovenija je že zaprosila za pomoč pri nadzoru meje in je pričakovati, da bo do naslednjega tedna prejela pomoč v obliki 400 obmejnih policistov.

Milanović zatrjuje, da se s Cerarjem slišita praktičnovsak dan. (Foto: Dejan Mijović)

Miro Cerar pa je izpostavil, da bo zahteval tudi okrepitev nadzora v Grčiji in ostalih članicah, sicer naj bi bila Slovenija pripravljena sama zavarovati svoje meje, tudi s postavitvijo ograje.

Milanović: Sloveniji je lažje kot Hrvaški

Na napoved oziroma "razmišljanje" Slovenije pa se je danes odzval tudi hrvaški predsednik vladeZoran Milanović, ki je dejal: "Mislite, da bomo sedeli prekrižanih rok in gledali, kako postavljajo žico in ograje. Ne bomo. Naivni so."  Milanović je danes še izpostavil, da bi morali problem reševati na meji z Grčijo in Tučijo, kjer je tudi nastal, ob tem pa je še pikro pripomnil, da je Sloveniji pravzaprav lažje kot Hrvaški.

"Njim je lažje, ker imajo krajšo pot. Hrvaška te ljudi prepelje 300 kilometrov, Slovenija pa le 30 ali 40. Nočem jih kritizirati, da se ne bomo prepirali glede problema, za katerega nismo odgovorni ne mi ne oni," je še dodal Milanović in se spraševal, zakaj je potrebna vsa nervoza.

Šefic: Hrvaški smo poslali nekaj predlogov

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, ki je danes obiskal Šentilj, je povedal, da na slovensko-hrvaški meji ni večjih sprememb.  "Danes bomo še tekom dneva dali neke nove predloge, da vendarle vzpostavimo konstruktivno sodelovanje s Hrvaško po vzoru sodelovanja z Avstrijo, s katero sproti usklajujemo in urejamo vse aktivnosti," je dejal.

Po njegovih besedah je predsednik vlade zelo jasno povedal, da v kolikor v nedeljo na konferenci v Bruslju ne bo bistvenega premika, bo Slovenija morala sprejemati določene ukrepe. "Takšnega pritiska, kot ga imamo zdaj, ko prihaja 10.000 ali 13.000 migrantov na dan, ne moremo zdržati, še posebej če bi se kakorkoli spremenilo stališče Avstrije, Nemčije ali Švedske. V tem primeru bi bila Slovenija v neznosnem položaju, tega pa ne smemo dovoliti, ker smo odgovorni, v prvi vrsti za Republiko Slovenijo," je po poročanju STA dejal Šefic.

"Hotspot najkasneje na hrvaško-srbski meji"

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je ponovila, da Slovenija kot varuh notranje schengenske meje pod nobenim pogojem ne bo t. i. hot spot za obravnavanje migrantov in redčenje migracijskega toka. "To idejo sem že na sestanku z evropskim komisarjem za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisom Avramopolousom takoj, odločno in brezpogojno zavrnila," je dejala. "Slovenija ne more plačevati cene prepoznega odziva Evrope na migracijsko krizo, ekonomske migrante je treba vračati v izvorne države že v Grčiji oziroma najkasneje na hrvaško-srbski meji. Slovenija ne sme pod nobenim pogojem postati t. i. hot spot."

Balkan ne želi biti tamponska cona

Tega ne želijo niti Hrvati, niti Srbi, bolgari in Romuni. Da Hrvaška ne želi postati hotspot je prav tako jasno povedal Milanović, a enako sporočajo Bolgarija, Srbija in Romunija, čigar voditelji so se pred evropskim vrhom sestali v Sofiji. Napovedali so, da bodo zaprli meje, če bosta to storili Nemčija in Avstrija ter dodali, da ne bodo dopustili, da bi balkanska regija postala tamponska cona. 

"Naše tri države so pripravljene, če Nemčija in Avstrija zaprejo meje. Ne bomo dovolili, da postanemo tamponska cona, ampak bomo pripravljeni na zaprtje meje," je novinarjem po srečanju povedal bolgarski premier Bojko Borisov.

Beri dalje...