Po dolgem potovanju v Evropo je skupina iraških Kurdov ugotovila, da življenje v Nemčiji ni takšno, kot so pričakovali, zato so se vrnili v domači Erbil. Med njimi je 24 letni Mohammed Aziz Qadir, ki je sanjal, da bo v Berlinu odprl pizzerijo.

Da bi prišel v obljubljeno deželo Nemčijo, je 24-letni iraški Kurd Mohammed Aziz Qadir najprej osem ur hodil iz Turčije v Nemčijo in približno 20 ur preživel v natrpanem tovornjaku na poti čez jugo-vzhodno Evropo. "Sedeli smo s skrčenimi koleni, komaj smo dihali. To ni bil človeški način potovanja, počutili smo se kot živina. Za WC smo uporabljali steklenice, v tovornjaku je zelo smrdelo," je za britanski The Telegraph povedal Aziz Qadir. Po enem mesecu in pol življenja v Nemčiji se je vrnil v domači Erbil. 

Šokiran nad razmerami v kampu

Je eden od večjega števila beguncev, ki so se ocenili, da so razmere v Iraku boljše kot režim v tranzitnih kampih v negostoljubni Evropi. "Ko sem prvič prišel v kamp, sem bil šokiran," je povedal za časnik. "Berlin, ki sem si ga predstavljal ni bil enak temu, kar sem videl," je povedal. "Name so gledali kot na drugorazrednega prebivalca, nisem bil spoštovan."

"Ko sem se sprehodil skozi mesto, je bilo jasno, da sem fant iz kampa - begunec," je povedal za The Telegraph. "Z novimi in novimi begunci so se razmere v begunskem centru poslabševale. Hrana je bila omejena na dva obroka dnevno, pravila v kampu pa so vključevala policijsko uro."

Skupine iraških Kurdov se vračajo domov

Agencije za begunce poročajo, da se večje število kurdskih beguncev vrača domov, medtem ko se tisoči Sircev, Iračanov in Afganistancev šele odpravljajo na nevarno pot čez Sredozemsko morje v Evropo. 

Nemčija se sooča tudi z velikim številom nasilnih incidentov med lokalnimi prebivalci in begunci ter znotraj begunskih centrov. "Zaradi težke situacije v kampu, sem ugotovil, da je v moji deželi boljše", je dejal. 

A medtem ko ima Aziz Qadir dom in finančno varnost, zaradi katere se je lahko vrnil, se mnogi drugi, med njimi Nawal Alias vračajo le s šotorom in zimo pred njimi. Kljub temu so se odločili, da obrnejo hrbet evropskim sanjam. 

Brez prijateljev in sorodnikov

Potem ko je Islamska država (ISIL) avgusta 2014 zavzela vas, v kateri je živel, se je bil prisiljen preseliti v kamp v bližini kurdskega mesta Dohuk. Zaradi težkih razmer se je odpravil v Evropo, za kar je tihotapcem plačal 20 tisoč evrov.

Po težki poti z desetletnim sinom, med katero je 13 dni obtičal v bolgarskem zaporu, je prišel v vzhodno Nemčijo. "Nemška vlada je ponudila hrano in 540 zame in za sina, a to ni bilo dovolj," je povedal Alias. "Sin je bil žalosen in prestrašen, ni imel nobenih prijateljev ali sorodnikov." Qadir je zbral šotor in Dohuk namesto Nemčije. "Skupnost me je sprejela nazaj," je dejal. "Prijatelji so prišli, skupaj smo popili pivo in prižgali cigareto, tako kot prej."

Beri dalje...