Predsednik vlade Miro Cerar, nekdaj dolgoletni svetovalec državnega zbora, še zagovarja zakonom o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena (sprejet je bil julija v prvi obravnavi), ki ga je zakonodajnopravna služba pred dnevi raztrgala.

V mnenju, objavljenem konec avgusta, opozarja, da morajo biti pristojnosti vsakega oblastnega organa z zakonom omejene tako, da je omogočeno njegovo zakonito delovanje, to predpostavlja jasno in nedvoumno zakonsko podlago. »Iz pripomb k posameznim členom izhaja, da predlagana ureditev ne zadosti standardoma jasnosti in določnosti, ki sta temeljni prvini načela pravne države.«

Ponavlja se zgodba Komisije za preprečevanje korupcije, pri kateri se je že pokazalo mnogo vprašanj glede njenega položaja v institucionalni ureditvi pravosodja. Potrebna je bila sodna lekcija nekdanjim članom KPK na čelu z Goranom Klemenčičem (zdaj kot pravosodni minister zagovarja to pravno skrpucalo) in še komu, da v pravni državi ne morejo obstajati organi brez priziva. Pravica do učinkovite obrambe kot ena temeljnih ustavnih pravic mora biti zavezancem omogočena, še preden KPK konča postopek in nato sproži ovadbo ali poda informacijo tožilstvu in policiji.

Odgovornost Cerarja glede tega zakona je še posebno izpostavljena, saj je – tako je pojasnjeval na vprašanja poslancev – osebno poklical ministra Klemenčiča na pogovor in ga prosil, da v najkrajšem možnem času pripravi delovni predlog zakona, »ker se ne sme čakati«. Takšna je bila zaveza koalicijske pogodba in »za zakonom ne niso nobeni drugi akterji, nobeni ljudje iz ozadja«, je spomnil. Cerar bi s tem zakonom »skušal vse kapacitete združiti, povezati, da bomo končno prišli do tega, kdo je odgovoren za hude škandale, ki so ljudi oškodovali za stotine milijonov ali celo milijardo evrov in zaradi česar smo tudi v globoki finančni krizi.« V mislih je imel seveda kolobocije glede TEŠ 6 in bančno luknjo. Kaj pa Klemenčič? Zakon je v prvi obravnavi medlo zagovarjal in le površno odgovarjal na konkretna pomisleke poslancev. Niti na tiste ne, da si ustanavlja svojo KPK v vladi, ali pa ureja službo, ko bo že nekdanji minister, saj bi lahko bili predsedniki vladnih preiskovalnih skupin poleg nekdanjih vrhovnih državnih tožilcev, nekdanjih ustavnih in vrhovnih sodnikov, nekdanjih članov sveta Banke Slovenije …, tudi nekdanji člani senata KPK.   

Beri dalje...