Slovenska politika nikakor noče in ne želi razumeti, da se državljanov v nedogled ne bo dalo vleči za nos. Praksa "nepartnerskega" odnosa do državljanov in davkoplačevalcev  zadnjih 20 let se bo enostavno morala spremeniti. 

Tako, kot je v slovenski politiki že v navadi, se le ta, kadar gre za malega človeka do njega obnaša mačehovsko. Da ta teza res drži, spet dokazujejo zadnje poteze na vladi, ko ministrstvo za finance kljub temu, da so iz Evrope dobili jasen signal, da je dvojno obdavčevanje na skupnem evropskem trgu nesprejemljivo, zavrnilo že dogovorjene predloge, ki so jih s Civilno iniciativo Apače dogovorili lani decembra. 

Slovenska politika, podobno kot pri izbrisanih, ali pri individualnih tožbah, ki jih v Strassbourgu kot po tekočem traku država Slovenija izgublja in nato bremenijo nas državljane, uporablja taktiko nesramnega izsiljevalskega pristopa do svojih državljanov. 

Ministrstvo za finance je decembra lani obljubilo, da bo do prve polovice marca pripravilo predlog rešitev glede problematike delavcev migrantov v zvezi z Zakonom o dohodnini. Sedaj pa nekatere že sprejete predloge zavrača.

Namesto, da bi izkoriščali bližino zgodovinsko uspešnejše Avstrije in skrbeli za to, da naši sodržavljani živijo doma in nosijo prislužen denar v domovino, se naša država prav trudi, da bi se Slovenci s področja Štajerske, Koroške in Prekmurja preselili v tujino, ter posledično osiromašili tako ekonomsko kot demografsko sliko že tako nerazvitega vzhoda Slovenije. 

V CI vse bolj opozarjajo na posledice takšne politike, ki so vidne tudi v spreminjanju demografske slike, predvsem na obmejnih območjih, kot so Koroška,Štajerska in Prekmurje, od koder je čez mejo zaposlenih okrog 18 tisoč slovenskih prebivalcev in kjer prihaja do stalnih izselitev le teh v tujino.

Komu je to v interesu? Kdo je odgovoren na vladi, da bo prevzel odgovornost za vse negativne posledice tega neodgovornega početja? 

Še en črn madež na politiki Alenke Bratušek, Gregorja Viranta, Karla Erjavca in Igorja Lukšiča.