Pred dnevi smo lahko v eni izmed javnomnenjskih anket znova brali o izjemni, zaskrbljujoče nizki stopnji zaupanja državljanov Slovenije v institucije (pravne) države. Negativnega trenda nas je lahko strah, saj ima daljnosežne posledice za demokracijo, a bolj kot na rezultate anket bi se morali osredotočiti na dejavnike, ki so pripeljali do tako nizkega ugleda pravosodja.

Afere, kot so Balkanski bojevnik, Zbiljski gaj, primeri gradbenih baronov ter mnogi drugi primeri, ki »medijske slave« niso dosegli kažejo grozljivo sliko pravosodja dveh hitrosti, različnih meril in popolne neučinkovitosti. Najalarmantnejšo točko pravosodnega sistema pa vseeno predstavljajo primeri kršenja zakonskih in moralnih standardov predstavnikov iz sodniških vrst, ki namesto v imenu resnice in pravice sodijo v imenu evrskih bankovcev. 

Žal pa je tako, da šele medijski zapisi zbudijo pravosodne organe in jih prisilijo v revizijo postopkov »kolegov«. Zato je potrebno o tem govoriti, pisati in predstavljati nove in nove primere,saj bomo le tako bomo prisilili celoten sistem k spoštovanju norm.

Med prijatelji

Mediji so pred časom poročali o zasebnih zabavah, na katere so sodniki, ki vodijo stečajne postopke, vabili stečajne upravitelje. In obratno, stečajni upravitelj Igor Bončina naj bi na svojo zabavo povabil več stečajnih sodnikov, od katerih se je večina vabilu odzvala. Stečajni upravitelji naj bi nekaterim sodnikom, ki vodijo njihove stečajne postopke, kupovali tudi darila. Odnosi med nekaterimi stečajnimi upravitelji in sodniki so očitno precej tesni, saj namesto da bi sodniki upravitelje nadzirali, se z njimi zabavajo. 

A zgoraj opisani primer ni edini, tudi stečajna sodnica Dida Volk je na svojo zabavo, ki je bila septembra 2008, povabila vsaj šest sodnikov ljubljanskega okrožnega sodišča, poleg njih pa še sedem stečajnih upraviteljev. Volkova po javnih podatkih vsem sedmim povabljenim upraviteljem vodi stečajne postopke. Stečajni upravitelji naj bi nekaterim sodnikom, ki vodijo njihove stečajne postopke, kupovali tudi draga darila. Da organi pregona sedaj preiskujejo nezakonito odmerjene gromozanske nagrade stečajnim upraviteljem je verjetno zgolj naključje?

Medijski pritisk je bil zadosten, da se je zganila policija. V postopku bodo pregledali vse stečajne postopke velikih podjetij, vsi vpleteni sodniki in stečajni upravitelji pa naj bi morali predložiti dokaze, kako so prišli do svojega premoženja. Za nekatere namreč sumijo, da so do počitniških hišic, stanovanjskih hiš, jaht in drugih nepremičnin in premičnin, ki jih imajo, prišli prek stečajnih mas podjetij v stečaju. In to zelo poceni. Celo več. Nekatere nepremičnine naj bi preprodali naprej in zaslužili.

A če smo v primeru prijateljev v stečaju priča nesprejemljivim osebnim stikom (morda celo kaj več?), pa so tisti primeri, kjer so vpletene podkupnine še toliko srhljivejši, saj namesto argumentov moči na delu opazimo argument denarja.

Denar pada

Decembra 2013 je Okrožno sodišče v Ljubljani odločilo, da je celjski sodnik Milko Škoberne kriv zlorabe položaja in prejemanja podkupnine. Dosodilo mu je pet let in šest mesecev zapora. Tožilstvo je Škobernetu očitalo zlorabo sodniškega položaja, ker naj bi v zameno za podkupnino poskrbel za odpravo pripora in mednarodne tiralice za nekdanjega lastnika nočnega lokala v Celju Esada Čehajića, osumljenega kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami.

Škoberne in domnevna posrednika, Esad Ramić in Marjan Salobir, naj bi od Čehajića najprej prejeli 9.000 evrov, nato pa jih zahtevali še 50.000. Čehajić naj bi se temu nato uprl in vse tri prijavil, policija pa je v tajnem policijskem postopku izvedla navidezno predajo podkupnine.

Zanimivo, Vrhovno sodišče RS je ob tem ocenilo, da kakšni dodatni ukrepi, ki bi preprečili primere, kot je Škobernetov, niso potrebni. Sodnikovo delo med opravljanjem funkcije pa tudi sicer nenehno spremljajo skozi izdelavo ocen sodniške službe in službeni nadzor.

Sodnik morajo poleg drugih ukrepov že za samo izvolitev izpolnjevati kriterije osebnostne primernosti za opravljanje funkcije. A kot kaže že naslednji primer, ni vedno tako.

Sodstvo, ki ščiti gospodarske rabote? Zakaj?

Zadnji primer, ki ga med drugim preučuje tudi NPU, je zgodba o gospodarskih rabotah in tihi podpori sodnika novogoriškega sodišča g. Stoparja. O sumu gospodarskega kriminala – govorimo o utaji davkov, oškodovanju delničarjev itd – smo se že prepričali, mediji so namreč poročali o »izčrpavanju podjetja FMR v korist podjetij v davčnih oazah«, natančneje o dejanjih gospoda Petriča, ki je tudi predsednik vladnega Sveta za razvoj in prvi mož Kolektorja, katerega solastnik je tudi FMR.

Le ta naj bi s spornim poslovanjem in posojanjem denarja podjetju Archimed, registriranem v davčni oazi Luksemburg, zlorabil položaj, utajil davke in oškodoval FMR. Podjetje FMR je – tako pričajo dokumenti - prek dokapitalizacij in posojila z odkupom obveznic v Archimed vložil slab milijon evrov, čeprav je povsem jasno, da podjetje v davčni oazi ni poslovalo z dobičkom in je bil zato denar »izgubljen«. Morda pa je bil le »prerazdeljen«?

A zgodba ima še drugo, temnejšo plat medalje. Opisani primer je namreč prišel do sodišča v Novi Gorici in sodnika Stoparja, sum več kaznivih dejanj pa je botroval zahtevi za izredno revizijo poslovanja. A tu so se začele stvari zapletati, sodnik Stopar je namreč že pri izbiri revizorja ravnal povsem arbitrarno in samovoljno, neupoštevaje sodno prakso je za vodenje postopka imenoval posebnega revizorja (ABC revizije), čemur je sledila pritožba, o kateri je odločalo sodišče v Kopru. Tu pa zadeva postane zanimiva, sodišče je namreč o pritožbi odločilo 17.3.2011, ABC revizije pa so že naslednji dan predstavile posebno revizijsko poročilo (s podatki, ki naj bi bili do le dneva pred tem tajni). 

Si lahko predstavljate, koliko dela so morali opraviti v zgolj eni noči?! No, obstaja še druga opcija, sodnik je še pred odločitvijo sodišča predal podatke o rabotah FMR revizorju, ki je spretno oddelal poročilo. Je šlo za kršenje zakona? Zagotovo. Kakšno korist je imel od tega sodnik, pa naj ugotavljajo pristojni. Glede na to, da gre za sum kršitve zakonodaje  pri enem izmed najpomembnejših  gospodarstvenikov v Sloveniji (gospod Petrič je med drugim svetovalec vladi Alenke Bratušek) pa upamo, da ne bo primer – kot že tolikokrat – pometen pod preprogo. Če spomin ne vara, je vlada obljubila tudi in predvsem boj s korupcijo med gospodarskimi elitami. Bo kaj?

Epilog

Opisani primeri so zgolj faktičen prikaz črnih točk slovenskega pravosodja, zaradi katerega povprečni državljani le težko zaupamo v institucije, pravno državo in enakost pred zakoni. Elite (naj bodo to pravosodne, kot v primeru »prijateljev v stečaju ali pa gospodarske, kot v primeru g. Petriča) morajo spoštovati zakone, na sodnikih in celotnemu pravosodnemu sistemu pa je, da zagotavljajo pošteno sojenje. Vsak posamezen sodnik, ki se načel ne drži, znižuje ugled celotni stroki in ruši zaupanje v sistem, na katerem temelji zaupanje v pravni red. Brez zaupanja pa smo podvrženi na milost in nemilost zakonom ulice.