Skratka, stoji učilna zidana in še dolgo bo stala, ampak otroci morajo tja, v šolo. Čim prej oziroma takoj, ko je to mogoče. Če je mogoče za McDonaldse, vulkanizerje, frizeraje in skoraj tudi že kafiče, potem je mogoče tudi za šolo. Mora biti.
Piše: Aljuš Pertinač
Dober dan. Sem začasni (vsaj iskreno upam, da je tako) koronaučitelj. Ko to pišem, namreč že šesti teden (prisilno) učim 2. in 4. razred osnovne šole. Pri tem nisem zgolj učitelj oziroma profesor razrednega pouka, ampak učim tudi šport, glasbo, likovno umetnost, naravoslovje in tehniko, angleški jezik, obvezne in neobvezne izbirne predmete ter skrbim še za podaljšano bivanje.
Za dva razreda obvezne devetletke. Že res, da nimam prav veliko učencev (po enega v vsakem razredu), res pa je tudi, da nimam niti pedagoško-andragoške izobrazbe in da pred šestimi tedni nisem imel niti ene ure izkušnje poučevanja v devetletki.
Seveda vem, da nisem edini in da nas je takšnih v Sloveniji trenutno na tisoče. V sili pač hudič še muhe žre
