Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Po tišini, je glasba tisto, kar je najbližje izražanju neizrekljivega.” – A. Huxley a o moči glasbe.

Za knjigofile: najlepše knjižnice Velike Britanije.

Video: zakaj ljudje potrebujemo objeme.

Foto: kako zelo so fotografije na internetu retuširane. Sorodno: resničnost in idila priljubljenih turističnih destinacij.

Zakaj je ljudi včasih težko prepričati z argumenti? Prav te teme se dotakneta Neil deGrasse Tyson in Richard Dawkins, ki resnično zadaneta žebljico na glavico.

Moč zgodbe skozi zgodovino in različne kulture.

Nassim Nicholas Taleb o tem, kako si legalno prisvojiti druge ljudi.

21-letna Emily Temple Wood, ki je za wikipedio od svojega 12. leta prispevala že okrog 330 člankov, se je svojih internetnih trolov lotila na nadvse izviren način: za vsak negativen mail, ki ga prejme, za wikipedio spiše nov članek o kakšni znanstvenici. (Svet ji bo zagotovo hvaležen.)

Resnična zgodba za prvencem in bestsellerjem Jessice Knoll Luckiest Gir

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Žalostno je, da v Sloveniji štejejo le tisti, ki imajo politično moč, primanjkuje pa jim intelektualne. V slovenskem parlamentu so v modi antiintelektualci in analfabeti. Tisti, ki so nehali brati literaturo v četrtem oz. najkasneje v petem razredu osnovne šole, danes predpisujejo norme branja, tisti, ki nimajo odnosa do kulture, predpisujejo glasbene kvote.” – Milena Mileva Blažić

Nenavadne prepovedi po državah sveta.

Štirje dnevi na orient ekspresu, med Bangkokom in Singapurjem.

Miha Mazzini o razpuščenih Slovencih in vseprisotni pasivnosti.

Kaj je ljubezen?

In memoriam: Zaha Hadid (64-letna arhitektka iraškega rodu, ki je preminula ta teden) ni bila samo prva zvezdniška arhitektka, znana po številnih ekscentričnih mojstrovinah, temveč prava vizionarka in hiperproduktivna mojstrica. Kot ženska, ki je bila dovolj drzna slediti svojim ciljem v moškem svetu arhitekture, oborožena z jeklenimi živci in trmo, samo dodatno potrjuje, da si žen

Več >>>

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Ni mi spodletelo. Našel sem le 10.000 načinov, ki ne delujejo.” – Thomas Edison

Foto: Beograd.

Foto: hudomušni povzetki literarnih klasik.

Video: zakaj in kako je nastala pisava wingdings?

Video: Indija v treh minutah.

Kako brati Dantejevo Božansko komedijo v 21. stoletju.

10 napak človeškega telesa.

Kaj se zgodi, ko tri leta ne spremljaš novic.

Irski roman, ki je bil tako dober, da se ga prevajalci niso želeli pritakniti 66 let.

Ali IQ lahko pojasni bogastvo narodov?

Dvojna porcija prispevkov, vrednih branja (še za prejšnji teden):

“Moder človek se zazre v vesolje in se zave, da omejitev v resnici ni.” – Lao Ce

Foto: prepovedane fotografije iz Severne Koreje.

Foto: potovanja – pričakovanja in resničnost.

7 presenetljivih dejstev o drogah in odvisnosti, ki kršijo stereotipe.

Kako na Zahodu zatiramo čustvenost in se sramujem solz, a v resnici jokamo več v primerjavi z manj razvitim svetom.

O grdem.

Ali obstajajo (etične) meje pri zdravljenju ljubezni, obsedenosti in spolne sle s farmacevtskimi pripravki?

Težko si je zamišljati, da pred denarjem bojda ni obstaja barter menjava (torej menjava blago za blago), kot smo se nekako privadili misliti. Na drugi strani spektra pa se afriške države – sploh Kenija, Somalija in Nigerija – čedalje bolj razvijajo v brezgotovinsko družbo.

Bajstender >>>

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Najvišji dosežek izobraževanja je strpnost.” – Helen Keller

Video: zakaj vsake štiri leta nastopi prestopno leto.

Reklama tedna: Ariel se sprašuje, ali je čas, da moški začnejo opravljati več hišnih opravil (prviin drugi oglas). Vsekakor gre za dober prikaz, kako se predstave o tradicionalnih vlogah spolov prenašajo z ene generacije na drugo.

Foto: najboljše slike po izboru Smithsoniana.

Video: e. e. cummings.

33 misli o branju.

Življenje v dobi selfija: ali živimo sredi epidemije narcizma?

Kaj pravi znanost o zunanji lepoti.

Teža in pomen Jamesa Baldwina.

O kubanski literaturi (in seznam sodobnih kubanskih pisateljev).

Iz bloga Bajstender >>>

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Brati fikcijo pomeni igrati igro, s katero osmišljamo neznanskost stvari, ki so se že zgodile, se dogajajo ali se bodo zgodile v resničnem svetu. Z branjem leposlovja uidemo tesnobi, ki nas napade, ko poskušamo izreči kaj resničnega o svetu. To je tolažilna vloga književnosti, razlog, da ljudje pripovedujejo zgodbe, da jih pripovedujejo že od začetka časa.” – Umberto Eco

Foto: Peru in iranske mošeje.

Nasveti, kako krepiti svojo inteligenco.

Kako se lotiti branja literarnih klasikov.

O veliki ljubezni med Ano in Fjodorjem Dostojevskim in receptu za srečen zakon.

Nekaj o življenju naše največje slikarke Ivane Kobilce.

Življenje roadija na turneji s Queeni.

O zanimivi zgodovini panamskega prekopa.

Iz bloga Bajstender >>>

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“”Odločitve padejo v nekaj sekundah, preostali čas pa zanje plačuješ.” – Paolo Giordano, Samotnost praštevil 

Naj fotografije leta: jagodni izbor World Press Photo. (Med nagrajenci sta tudi dva slovenska fotografa: Matic Zorman in Matjaž Krivic).

Foto: primeri, kako naravna svetloba doda k odličnosti fotografij.

Zakaj pesimistične izjave zvenijo pametno, optimistične pa plehko in naivno?

Nekateri največji kulturni in tehnološki napredki so se zgodili v zlatem obdobju med leti 1945 in 1971. Tu je razmislek, zakaj je napredek nazadoval.

Zakaj je branje dejavnost,  ki zanima manjšino ljudi? In nekaj o tem, kako brati hitreje in si prebrano tudi zapomniti (vključuje tudi test hitrosti branja, priporočam!).

Težko je verjeti, da so bili ljudje še pred nekaj desetletji prepričani, kako bodo prihodnji rodovi živeli bolj ležerno: tehnološki napredek naj bi poskrbel za krajši delavnik (okrog tri ure dnevno, pa še to po lastni želji), ljudje pa se bodo lahko ukvarjali s stvarmi, ki jih resnično veselijo.

Takšna napoved se je uresničila le deloma, življenje pa je postalo vse hitrejše. Ljudje podcenjujemo število ur,  ki jih preživimo v digitalnem svetu, življenje brez pametnega telefona pa dandanes že nakazujeekscentričnost, družbeno marginalizacijo ali starost.  Kot gnilo jajce, ki nekako ne paše zraven. Obenem nekateri mislijo, da digitalno življenje – poplava informacij in stalna motnja družbenih omrežij – ogroža refleksijo, ki jo dovoljuje tiho branje, istočasno pa nas sili h hitrejšemu in bolj površnemu branju. (Mimogrede, o preteklih revolucijah v branju zanimivo razglabljajo pri Nautilusu.)

Živimo v družbi, ki verjame, da hitrejše opravljanje stvari (s pomočjo tehnoloških pripomočkov) om

 Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Resnica je kot religija: ima dva sovražnika, preveč in premalo.” – Samuel Butler

Foto: potep po Švici in po Izraelu.

Zanimivo: perzijske vodne ure, ki so bile v uporabi že leta 500 pr. n. št.

O škodljivem mitu samozadostnega samotarja.

Zakaj ljudje ne (z)moremo odpraviti religije.

Tiskani popotniški vodniki so v obtoku vse od 19. stoletja, zdi pa se, da jih ob vse večji dostopnosti interneta in brezplačnih internetnih virih (kot sta na primer Google Maps, Tripadvisor) čaka neizbežen zaton.

Povprečen Američan prebere 5 knjig na leto, dva od treh Slovencev pa v enem letu v povprečju prebereta vsaj eno knjigo (kar je približno na ravni EU). Ne prav spodbudna statistika. A vendarle: če se človek odloči prebrati vsaj 10 strani na dan, bo na leto prebral 3.650 strani, kar nanese na okrog 13 knjig. Tu je 9 trikov, kako prebrati več knjig in tudi več odnesti od branja.

Ljudje smo obsedeni z informacijami in želimo biti vedno na tekočem. Novice pogosto preverjamo takoj, ko se zbudimo in zvečer preden zaspimo, kadar nam je dolgčas in ko imamo kakšen prost trenutek med vsakodnevnimi opravili. Kadar česa ne vemo, se takoj posvetujemo z Googlom, po drugi strani pa konstanten dotok informacij na družbenih omrežjih mnoge spravlja v slabo voljo in nevoščljivost.

Vzporedno s tem pa se novice vse bolj osredotočajo na negativne dogodke: vsakodnevno poslušamo o naravnih katastrofah, ki so ubile toliko in toliko ljudi, o eksplozijah in napadih na drugem koncu sveta, o športnih dosežkih in smrti priljubljenih zvezdnikov. Aktivno spremljanje novic je postalo nujen predpogoj za modernega človeka, hkrati pa je tudi merilo, po katerem merimo razgledanost drugih. 

Po pravici povedano pa so vse te informacije povsem nekoristne na dolgi rok. Vse, kar pravzaprav dobimo od aktivnega spremljanja novic, je čedalje bolj zagrenjen in ciničen odnos do sveta. Mediji namreč ne p

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

“Bistvo življenja ni najti sam sebe. Bistvo življenje je ustvariti sam sebe.” – George Bernard Shaw

Video: Zakaj so napajalniki za prenosnike tako vroči?

Video: kako je nastala avtomobilska osvežilna smrečica.

Zakaj simbol za srce (♥) ni prav nič podoben pravemu srcu?

Milijenko Jergović se v Mladininem intervjuju sprašuje, kaj bi se zgodilo, če sedem dni ne bi bilo elektrike in bi ostali brez telefonov: “Neverjetno je, kako se je človeška zavest preoblikovala z izumom mobilnih telefonov, računalnika in interneta. Danes se ljudem zdi, da je vse to obstajalo od nekdaj. Zdi se nam, da živimo v mladih državah. Slovenija in Hrvaška sta se osamosvojili na začetku devetdesetih let, kar je razmeroma pred nedavnim. Hkrati pa, če pomislimo, da smo leta 1991 tipkali na pisalni stroj, telefonirali samo od doma, se dogovarjali dan vnaprej, so se naše države osamosvajale v pradavnini. To je bila neka povsem druga civilizacija. Ni nenavadno, da tega ne

Kliki za vikend

Nekaj prispevkov, ki jih je vredno prebrati:

Nekaj za motivacijo v ponedeljek zjutraj pred službo: Oxfam poroča, da ima 62 najbogatejših milijarderjev  (torej, 62 posameznikov) toliko bogastva kot revnejša polovica celotnega svetovnega prebivalstva (tj. 3,7milijarde ljudi). Poročajo tudi, da ima 1 % prebivalstva toliko premoženja kot preostalih 99 % skupaj.

Foto: pravljična Moskva.

Video: kratka, poenostavljena razlaga izraelsko-palestinskega konflikta.

Video: Platonov kralj filozof kot idealen vladar.

Fotoreportaža: čarobna Indija.

Starejši odgovarjajo: Ali življenje mora imeti smisel?

Realistična zgodba za vse ženske, zakaj je vedno (!) pametno imeti “fuck off” varčevalni račun.

Razlogi proti kramljanju (in razlogi za). Sorodno: kaj ločuje zanimive sogovornike od dolgočasnih.

Kako internet spreminja naš način branja.

Pred odhodom v Kambodžo decembra lani sem poskušala najti kak moderen kamboški roman. To se je izkazalo za precej težje, kot bi človek morda pričakoval – navajen pač na svet izobilja, kjer je vse dostopno z nekaj kliki. A vendarle obstaja dober razlog, zakaj je sodobna kamboška literatura tako rekoč neobstoječa. 

Bilo je 17. aprila 1975, ko so v Phnom Penh, glavno mesto Kambodže, vkorakali Rdeči Kmeri. Ljudje so se jih sprva veselili, nedolgo zatem pa so Rdeči Kmeri izgnali prebivalce mesta na podeželje pod pretvezo, da bodo Phnom Penh napadli Američani. Tako se je začelo srce parajoče in za celoten svet sramotno poglavje, ki je privedlo v smrt četrtino tedanjega kamboškega prebivalstva (tj. okrog 2 milijona ljudi).

Leto 1975 je tako postalo leto 0. Dobesedno. Nova oblast je želela vzpostaviti novo, samozadostno agrarno družbo čistokrvnih Kmerov, v kateri ni prostora za osebno lastnino, religijo in vse, kar nas pravzaprav dela različne. Na mah so se zaprle šole in bolnišnice, denar je

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

"Človek je močnejši od jekla, trši od kamna in bolj ranljiv kakor rosna kaplja." (turška modrost)

Video: Hans Rosling v svojem TED govoru potrjuje, da je statistika lahko še kako zabavna.

Priročen izgovor za vse modne navdušenke: neka ameriška študija ugotavlja, da je hermesova torbica birkin boljša investicija kot pa nakupa delnic ali zlata.

Zakaj radi poslušamo žalostno glasbo.

Pisateljica Isabel Allende o tem, zakaj romantična/seksualna ljubezen ne more biti brezpogojna.

V spomin vsestranskemu umetniškemu kameleonu: 100 knjig po izboru Davida Bowieja.

Med zadnjim knjižnim sejmom je do mene priromala knjiga Naivni in sentimentalni romanopisec, v kateri Orhan Pamuk razmišlja o odnosu pisatelj-bralec, o iskanju osrednje teme (oziroma središča) romana, o vrstah pisateljev in zakaj pravzaprav beremo.

Pamuk nekje zapiše, da beremo tudi iz občutka distinkcije, saj se ob prebiranju romanov pogosto počutimo, kot da pisatelj nagovarja samo nas:

Trud, ki ga vložimo v branje in vizualiziranje romana, je povezan z našo željo po tem, da bi bili nekaj posebnega in se razločevali od drugih ljudi.

Poda še zgodbico, v kateri bo marsikdo prepoznal sebe ali svoje bližnje:

… na istanbulski tehnični univerzi [se je] veliko število novih študentov postavilo v vrsto za vpis na začetku študentskega leta. Zgodba pripoveduje, da je neko dekle, ki je čakalo proti koncu vrste – imenujmo jo Ayşe – iz torbice ne brez določene mere ponosnega sija, vzelo knjigo Iskanje izgubljenega časa in jo začelo prebirati. Občasno je privzdignila glavo od knjige in se zazrl

Spodaj je drugi del zapisa o Sedláčkovi knjigi. Prvi del se nahaja tukaj. 

Kot smo videli v prvem delu, je gospodarska rast dvorezen meč. Z njo pridejo inovacije in napredek, vendar obenem tudi narašča naša potreba po stvareh, ki niso nujne (za preživetje).

Naravno bi bilo pričakovati, da bolj, ko se stvari selijo iz kategorije potrebujem v kategorijo imam, tem bolj bi se mogla kategorija potrebujem manjšati. Temu navkljub ugotavljamo, da potrošnja ne vodi v potešitev naših potreb. Začuda velja prav obratno: čim več imamo, več dodatnih stvari potrebujemo. Od kje pa vendarle izvira ta nenasitna potreba po stvareh (novem mobilcu vsaki dve leti, boljši tablici in računalniku, hitrejšemu avtomobilu, novi garderobi, itd.)?

Sedláček piše, da naše potrebe naraščajo hitreje, kot jih lahko zadovoljujemo. Drugače povedano: včasih smo mislili, da več ko bomo imeli, manj bomo potrebovali in želeli. V resnici pa ne bomo nikdar potešeni, saj rast ponudbe ne bo nikoli ujela novega povpraševanja (tu

Nekaj zgodb, ki jih priporočam v branje:

‘Razumen človek se prilagodi svetu. Nerazumen vztrajno poskuša svet prilagoditi sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi.’ (G. B. Shaw)

10 misli za srečnejše življenje po Bertrandu Russellu.

Video: kako je nastal priljubljen grafit ‘Kilroy was here‘ v času druge svetovne vojne.

Video: ali bomo kmalu kar doma tiskali svoje obleke in čevlje na 3d tiskalnikih?

Ali je res, da so najboljše stvari v življenju zastonj, druge najboljše pa so nesramno drage?

O 105-urnem delovnem tednu na Japonskem.

Kako je nastala Márquezova mojstrovina Sto let samote, ki letos praznuje 50 let obstoja.

O zgodovini in prihodnosti bitcoina.