Od čistilke do direktorice

 Daleč nazaj še kot mladenič še v Jugoslaviji sem sestavljal politične satiri in eden dober primer, da se še do danes ni nič spremenilo na politični ravni, bom probal mojo satiro malo nazaj v spomin prinesti. Ustanovila se je država Jugoslavija pod vodstvom diktatorja Tita v sestavu udbe brez vsakeršne strokovnosti. 

 Kar so znali so storili in večina uspešnih gospodarstvenikov strokovnjakov intelektualce takoj pobili. Pričeli ljudi v fanbrike so zaposljovati in v čas monopolov se podati. Kmalu so videli, da delovne sile primajnkuje in že se hudo kmetom obljubuje. Propaganda pričela je delovati, kako v fabrikah se da gospod postati. Nacionslizacija kmete je oskubila in nato zadruge ustanovila.

 Delavski sveti kot danes sindikati so se ustanovili, katerim skrb bila je, da dušili nezadovoljni so se prepiri. Ko v partijo so se uključevali, udbovci so vse mogoče obljubovati. Fabriška čistilka, ki rdečo knjižico je sprejela, že novo delovno mesto je imela. Kavico se kuhat je naučila mizico z ritko pogladila tako plačo večlo je dobila. Že pričeli klikerji so ji delovati, kako še na višjo stopnico se podati.

 Kot ritka deloven organ je že postala, udbovcem vedno novo prošnjo je podala. Že glavna sekreterka direktorja čestilka je postala, stem pa še višji plačilni razred dočakala. In si reče ta čistilka; “sedaj pa še direktorsko mesto hočem doživeti, tudi če potrebno bo z ritko povečati brzino vse do časa, da spravim direktorja v črno skrinjo.

 V krogu v katerem z ritko glave sem jim zmešala bodo podali predlog, da jaz direktorca Fabrike bom postala. In tukaj sedaj na ledrastem fotelu jaz sedim in razmišljam kaj sploh naj še naredim, saj vse kar rabim in pa znam, se mi na mizo servira in fabrika pa tem primerno počasi hira!

 autor: franc jazbinsek