Vizije in Ideali pot v lepšo in predvsem mirnejšo prihodnost

 Vem, da sem z mojimi vizijami in IDEALI zelo osamljen, ko jih tu in tam v mojih kometarjih omenjam. V zadnjem času, Tema, istospolnost in pravica istospolnih parov do posvojitev otroka, ali kako si jaz predstavljam povsem drugačen sistem z idealisti, ki bi sestavljali vlado kot dobrovolno delo itd! Pa vendarle upam, da bodo ljudje v Sloveniji z časom pričeli prepoznati potrebo se spremeniti saj jih čas nebo pustil na miru, ker se bodo morali  spoprijazniti, da so najmajn 30 let za razvojom, ki ga čas od vseh nas zahteva. Če bi  udbo-komunistična banda nas takrat še zelo mlade vizioniste probala razumeti, bi Slovenija ne imala danes nobenih težav. Bilo bi visoko mentano razvito slovensko ljudstvo in stem tudi gospodarsko močno prestižna razvita slovenska dežela ne samo v Evropi temveč širom sveta.

 Po drugi svetovni so ti Udbo.-komunisti pobili elito takrtnih gospdarstvenikov, elito intelektualcev in tako z svojim bosim znanjem pričeli kolektivno delovati na zavornem sistemu, v prepričanju kako bo vsemi enega dneva lepo. Privatni sektor so omejevali ga matretirali in stem številčne obrtnike povse uničili. Doma takrat še kot mladenič sem pričel slediti številu nas, ki drugače razmišljamo, kot naši sonarodnjaki. Ko sem omenjal, kam nas čas usmirja in kam pelje UDBO-komunizem, so me imeli za bedaka. Udbo-komunizem sem poimenoval kot zavorni sistem. Proletarska klasa takrat je bila sicer polno zaposlena, dobili so redni mesečni dohodek in večjih interesov ti ljudje v njihovem totalitarnem sistemu niso izkazovali.

 Mi kot privatni sektor smo pa imeli priliko že v vajenski dobi spoznati kaj nas čaka, ko se bomo izučili. Omejitve so takoj nastopile. še veliko več ker smo delali v privatnem sektorju smo bili diskriminirani in v družbah nezaželjeni. Vse moje vizije so bile preslišane in enostavno jim njihov intelek z niskim IQ ni uspel slediti, ko sem jim razlagal kako se bo svet razvijal v razvitih demokratičnih državah. In prav ta občutek imam še danes, sicer ne več tako enotno zatirajoč, pa še vedno si kdo dovoli me imeti za bedaka.

 Posledično temu nas je Udbo-Komunizem že v rani mladosti pregnal v širni svet. Veliko nas zunaj Slovenije smo se lahko na osnovi pravega sistema uspeli razvijati, ustvarjati slediti našim osebnim vizijam, ki gredo celotnem sistemu v korist in stem dosegli daleč nadpovprečen nivo življenja. Da so bile strukture sistema pravilno nastavljene se je bilo z gotovo porcino rizika nam moč povspeti iz stopnice na vedno višjo stopnico, kar nas je karakteriziralo, kot uspešne poslovneže.

 No v življenju se človek marsičesa navadi in postanemo imun pri takšnih, ki izkazujejo, da imajo problem z samim sabo, ker jim pač intelek ne omogoči razumeti naše visijsko gledanje v čas in stem povezane naše ideale. Želel bi za moje slovenske sonarodnjake v Sloveniji, da bi jim že enkrat uspelo preskočiti svojo senco in stem uspeli kaj reskirati, kajti le tako jim bo mogoče slediti njihovim željam in se ne pustili več teptati z udbo-komunističnem škornom.

 Pogum korajža bi zuadostovala v pravem času napraviti pravi korak v pravo smir in že enkrat za vselej osvoboditi to prečudovito lepo deželo Slovenijo od UDBO-Komunističnega režima. Vsi veste, da je slovenska demokracija še samo na papirju kot svobodna suverena država Slovenija! Zato rešite se lahko vse zavoženosti in pohlapčevanja, ki jo pelje Cerar-jeva vlada. samo z  pogumom–korajžo!  Vredno bo kaj rezkirati, saj le tako je mogoče pričakovati vaše-naše zaželjene spremembe.

 Lep pozdrav iz Baden-Wüttemberga-Deutschland

Franc Jazbinšek