Kako si dela Slovenija z svojimi v Sloveniji živečimi državljani škodo, do zunaj živečih sonarodnjakov!

Zelo lahko se zaide v zelo negativno miselnost, ko se ozrejo oči človeka v Sloveniji živečega po sonarodnjakih, ki živijo izven svoje domovine. Da sem sam edon od tej sonarodnjakov, ki živim že polstoletja izven domovine-Slovenije, mi da to še dodatno dimenzijo življenja s katero se moram vse bolj spoprijazniti. Ob prihodu v Domovino dobivam neprimerne opaske, kot naprimer; si spet pršu švaba nas mal pogledat, ali, kaj je ti švaba si spet tukaj in celo učitek, vi švabi ste krivi da imamo tukaj še samo sranje.  Vse sedogaja na zelo zelo niskem nivoju. Pri tem se pa da opaziti močno preziranje in po vrhu še prava ljubosumnost. Češ; “kako super izgledaš, verjetno nič ne delaš” in še bi se dalo naštevati. Z vsem tem ti pa hočejo povedati kaj hodiš domov, ostani tam kje si, saj si izdal svoj narod! Učitali so mi že tudi; “ali ti želiš prodati Slovenijo”, ker sem bil poslovno usmirjal nemška podjetja v Slovenijo. Res zelo zelo nesmiselno in pa po vrhu še zelo škodljivo.

Da je med nami Slovenskega rodu mnogo takšnih, ki so se prav zaradi tako niske kulture, ko jo moramo doživeti pri prihodu v domovino, temu v namen ljudje odločali se od domovine odtujevati je danes dejstvo. Nikakor, ker je Slovenija kot dežela čudovito lepa in rodna gruda magnet, ki nas privabi še sploh prihajati v domovino , ne krivi so ljudje, ki nas z neprimernim uvodnim besedam kontaktirajo in etikirajo z vso njihovo nesmiseljnostjo. Seveda obstojajo izjeme le te so zares samo izjeme. Večina slovenskega ljudstva je dokaj oddaljena od nekdanje kulture iz katere sem jaz in mnogo nas odšli v tujino. Ki je respekt, spoštovanje in splošna olika z vsemi podanimi bontoni še močno delovala. Antiatoriterna vzgoja je v zadnjih dveh generacijah slovenski Narod povsem v negativno spremenila. Posledično temu se je podala želja po materjalizmu brez, da bi ljudje plunilli v roke in kaj storili.

Da se pa zelo pozitivno sliši, če pridejo tujci, kar mi naj nebi smeli biti, pa so slovenska nacija še kako prijazni do njih. Takšne tekoče informacije dobimo v naših trgovinah, ob pripovedovanju strank, kako lepa je dežela Slovenija in kako prijazni so ljudje. No pa sem to v zadnjem obisku izprobal tudi jaz osebno, ko sem se spremenil v tujca. Bil sem z mojim prijateljem iz šolskih let na ogledu Gradu Bogensperk-Šmartno ob litiji in po ogledu gradu se podal v sam kraj Šmartno ob litiji, ki nama je bil namen v eni gostilni nekaj pojesti. Restavrant nama je priporočala prijazna gospaiz gradu, Bogensperk, ki naju je oskrbela z vso informacijo zgodovino gradu, ki je trajala pol ure dlje kot je bilo v programu zapisano, skupaj eno uro in pol. Ob iskanju gostilne, je moral prijatelj vprašati kje točno je ta priporočljiva gostilna, so naju domačini zelo zelo vljudno skorajda osebno pripeljali do gostilne, kar je bilo pohvale vredno. V mislih so imeli mene za tujca z nemško registracijo mojega prijatelja pa za publicista, ki bo to njihovo vljudnost šekomu povedal, kar se je še isti dan zgodilo.

Pa sem rekel mojemu prijatelju zakaj so doma živeči sonarodnjaki do nas tako arogantnti celo zelo pridrzni. Pa mi je rekel; vsem nam ki živimo izven domovine so domačini (fauš)z pravo besedo nas močno prezirajo, saj izpadamo že po samem obnašanju, kot vsostranskem zunajem izgledu pri oblačilih drugačni in vse to, da smo po vrhu še slovenskega rodu nam močno zavidajo”. “Za tujce se pa izkažejo večkrat kot preterano vljudni, kar pomeni karakter hlapčevstva, v čemer se slovensko ljudstvo karakerizira”. No nikakor nisem bil pripravljen, da bi to razlago difinicije slovenskega karakterja v popolnosti sdprejel. Rekel sem si, o temu bi pa bilo vredno kaj zapisati. Vsaka stvar ima nekje pričetek in če je negativen mu je potrebno podati priliko, kako ga izničiti in na njegovo mesto podati pozitivnost predvsem pa koristno razmišljanje o nam zunaj živečih sonarodnjakih. Da to sonarodnjaki v Sloveniji sami od sebe nebodo storili, ker jim kulturna merila za nas zdomce delujejo drugače kot za tujce, bomo morali mi od zunaj živeči kaj storiti. Pa sem prišel na idejo, v kateri vidim dokaj pričakujoče pozitivne rezultate.

Veliko nas od zunaj živečih smo napravili karjere se gospodarsko okrepili in ostali veliki domoljubi do svoje rodne grude. V času, ko gostujemo doma v domovini bi bilo smiselno na kulturnem nivoju organizirati majnša srečanja tudi pod kaskšnem kozolcu kako se zbližati z svojimi sonarodnjaki in ob dijalogu pogovorja pričeti sistematično opozarjati, kar nas je motilo ko smo bili atakirani z neprimernimi opaskami. Prepričan sem, da bi se takšen način  zabavno družbenega aspekta na kulturni ravni hitro pričel širiti širom Slovenije, čemer bi oplemenili skupen sinergi efekt do vseh nadaljnih zaželenih srečanj, ki bi nam dale še dodaten opčutek pripadnosti enega samega slovenskega rodu! Marsi kdo od nas, bi lahko na takšen način koristno deloval za Slovenijo in jo promoviral v tujini, kje sam živi. Saj Slovenija kot tako čudovita dežela ima rešitev svoje prihodnosti samo v Turizmu nikakor v Industriji, ki se bo vse bol izseljevala zaradi visoke konkurenčnosti, v Azijske države in v naslednji periodi časa celo v Afriške! Tega se današnja slovenska vladna politika prav nič ne zaveda.

Vedno je potrebno nekje pričeti, ko se ideja poraja in ne razmišljati predolgo, da se nebi ideja izplahnela. Pa pričnimo SLOVENIJA DEŽELA GLASBE PETJA IN VESELJA” z našimi sonarodnjaki z družabnostjo pod slovenskim kozolcem!

Lep pozdrav iz Baden-Württemberga v Domovino-Slovenijo

Franc Jazbinšek