Slovenski sistem prihodnosti  je že skoraj da, pred  vladnimi jeklenimi vrati!

Občinska družbena sestajanja na pokrajinski ravni bodo prihodnost slovenskega političnega sistema, brez vsega do sem nepotrebnega številčnega vladnega  nekoristnega aparata. Oblika takšnih združenj bo pokrajinsko med sabo skrbela za socialno kot gospodarsko uravnovešanje in po vrhu vse bolj z izbrano skupino idealistov strokovnjakov intelektualcev krojila usodo človeštva Slovenije. Pričela se bo lustracija vsega samo sebi namenjenega. Subvencija za neprofitna mesta bo brisana.

Delovna morala na novo kultivirana. Vse to je v Sloveniji že  pred letom 1945 do dobra delovalo in Slovenija je bila takrat z pridnim slovenkim ljudstvom svetovno priznana dežela z visoko razvito takratno tehniko. Udba je je vse takrtne strokovnjake večina nemško govorečega porekla še po končani vojski pomorila, masovno pobijala intelektualce, v kolikor komu ni bilo mogoče uspeti zapustiti takratno udbovsko okolje. Vsa nestrokovnos po letu 45, pelje Slovenijo danes do ponovnega zloma z razliko, da uspešni podjetniški strokovnjaki sami zapuščajo slovensko ozemlje in se usmirjajo v sosedne države, kje se jim nudijo ustrezni pogoji, kako se uspešno razvijati.

Zato bo potrebno pod nujno preiti na pokrajinski (kantonski) sistem, ki bo podal občutek svobode se z lahkočo ustvarjati, biti konkurenčen in če bo še vse skupaj težilo na Turizmu potem se lahko Slovenskemu narodu obeta dokaj lepa bodočnost, ki po mojem predvidevanju stoji že pred vratim, samo prava vlada jih bo znala odpreti. Sedanja vlada zapira vrata, ne samo svojimi uspešnimi strokovnjaki, kot tudi vsemi intelektualci in nam zdomcem širom sveta, temveč še veliko boplj vsemi tujimi investitorji. Slovenke in Slovenci, vse leži samo na vam osebno, koliko časa boste že prenašali sistem strankarskega razdrobljenja, ki vas vse bolj siromaši in mnoge sili v celo v obup.

Kar je pa najbolj žalostno, koliko mater bo moralo pretočiti britkih solza za svoje odhajujoče otroke, ki jih država slovenija z vso negativno vladujočo aroganco sili, da zapuščajo, v vse večjem številu, svojo rodno grudo in bodo prisiljeni okusiti krutost tujine, ki jim nima namena prav nič podariti! Ko sem to jaz nekaj krat doživel in sedaj živim že skoraj pol stoletja tukaj v Nemčiji sem ob prihodu v Nemčijo napisal sledeče;

Oh tujina kako kruta si in drska,

skos tebe postal bom kmalu trska!

Nič več življena v meni ni,

saj srce moje vse močneje,

v rodni kraj nazaj si še želi!

Še danse so te iste srčne želje,

da pot domov me še pripelje!

Tam ker nekoč odrasel sem postal,

in z pritisko sili udbo komunizma

z vso težavo v tujino se podal!

Lep pozdrav iz Baden-Württemberga v Domovino-Slovenijo

Franc Jazbinšek