Pitna voda je na izhodu črpališča navadno čista in zdrava, vendar pa lahko na poti do naših pip zajame številne nečistoče, ki se nahajajo v cevovodih.

Redno moramo preverjati, ali ni na običajno dolgi poti do nas kot končnega uporabnika prišlo do poškodb na vodovodnem sistemu in do vdora kemičnih ter drugih mikrobioloških substanc, ki lahko ogrozijo zdravje.

Preventivno delovanje za zagotavljanje kakovosti in neoporečnosti pitne vode (filtriranje) je še posebej smiselno na ekološko ogroženih območjih (intenzivno kmetovanje, industrija, promet), tam, kjer so vodovodne napeljave stare in tam, kjer so uporabniki vode še posebej dovzetni za možnost okužbe (otroci, nosečnice, ostareli).  

Zakonska dolžnost upravljalca vodovodnega sistema in države, ki prek obveznega nadzora zagotavljata kakovost pitne

vode, pa še ne pomenita popolne varnosti in zagotovila, da je voda, ki si jo doma natočimo v kozarec dejansko in v celoti

neoporečna ter brez mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih dodatkov.        

Najpogostejši delci, ki prihajajo v vodovodno napeljavo iz zunanjega okolja ali pa so posledica stare in nekakovostne vodne napeljave so vodni kamen, pesek, blato, rja, mulj, alge, glina in druge trdne snovi. Povzročajo kalnost vode, imajo absorpcijsko sposobnost drugih škodljivih snovi ter vplivajo na vonj in okus vode.

Med mikrobiološkimi parametri so ključne bakterije in paraziti različnega izvora, ki se lahko ob primernih pogojih razmnožijo do stopnje, ko je treba vodo prekuhavati.

Da je z vodo nekaj narobe so najpogostejši indikatoji sprememba okusa, vonja ali barve vode. V takšnem primeru je potrebno takoj odkriti vzrok in vir spremembe. Težje od fizikalnih pa je zaznati indikatorje kemijske narave.

-          Nitrati (NO3) in nitriti (NO2) v vodi so posledica prekomernega gnojenja z naravnimi ali umetnimi gnojili, industrije in onesnaževanja. Prekomerna vsebnost le teh v vodi je posebej nevarna za nosečnice in otroke do 6 let, kar posebej velja za industrijska območja in regije intenzivne kmetijske pridelave. Praktično edina rešitev je sistem reverzne osmoze.     

-          Amonij (NH4) v vodi je posledica komunalnega, kmetijskega ali industrijskega onesnaževanja, migrira pa tudi iz cementnih cevi. Čeprav je toksični učinek v vodi razstopljenega amonija zanemarljiv, pa velja njegova povečana koncentracija običajno za indikator fekalne onesnaženosti vode. 

-          Železo (Fe) v vodi je običajno posledica rje vodovodnega omrežja (korozija). Prisotnost elementa vpliva na vonj, barvo in okus vode; perilo v pralnem stroju se opere z rjavkastimi madeži, madeže pa najdemo tudi na sanitarni opremi. Rja v vodovodnem sistemu je ugodno mesto za razvoj legionele.  

-          Klor (Cl), ki velja za ekonomično in učinkovito razkuževalno sredstvo vodovodnih sistemov. Pa vendar je klor strup (pesticid), ki nam pogosto draži kožo, vpliva na oženje ožilja ter posredno dviguje holesterol, niža raven vitamina E ipd.

-          Svinec (Pb) lahko zaide v vodo prek starih vodovodnih napeljav (stiki cevi, ventili), prisoten je tudi v novejših materialih (PVC, guma, keramika), v pitno vodo pa lahko zaide tudi v obliki drobnih delcev. Na vsebnost svinca vplivajo pH vode, temperatura, trdota vode in vsebnost klora. V kombinaciji svinčenih in bakrenih delcev se lahko pojavi balvanska korozija.

-          Pesticidi (herbicidi, fungicidi, insekticidi, akaricidi, rodenticili, limacidi) so različna fitofarmacevtska sredstva, ki jih uporabljamo za zatiranje plevelov in škodljivcev, za vzgojo okrasnih rastlin, v parkih, sadovnjakih, vinogradih ipd. Značilno je, da imajo dolgo razpolovno dobo, da se v okolju kopičijo, pri razgradnji in raztapljanju pa nastajajo presnovki, ki so še bolj toksični od prvotnega sredstva.  Posebej rizična so območja intenzivnega kmetovanja, sadjarstva in vinogradništva.   

-          Azbesta, škodljiva so vlakna, čeprav je danes njegova raba prepovedana in njegove vsebnosti v vodi niti ne merimo.

Če vam torej ni vseeno kakšno vodo pijete in kaj vse se lahko znajde v njej, je montaža vodnega filtra optimalna, enostavna, ekološka in poceni rešitev.

Filtrirana voda je čistejša od tiste v plastenkah (nevarnost antimona), saj je očiščena organskih snovi, klora, pesticidov, azbesta, vseh težkih kovin, nevarnih bakterij, cist in virusov. Odvisno od stopnje tveganja, potrebe po zaščiti in tehničnih možnosti prilagodimo tudi sistem čiščenja, filtriranja in mehčanja.

 www.moja-voda.si