Bila bi tvoj plamen sveče,

ki brez besed žari,

mehko svetlobo meče,

da pero v roki vidi pisati.

Bila bi prvi požirek kave,

ki v jutru te budi.

Bila bi nežen vetrič,

ki ti veje med lasmi.

V bližini, a dovolj daleč

stran, da ne motim ti 

tišine, da ne vzamem

ti svobode vstran.

A ko trenutek pravi, 

ko prva se zvezda pojavi,

bila bi tu in zdaj

dih, utrip - raj.