jernej zupancic

Poletje v Svobodi, 3. del: Robi, po nazivu predsednik vlade, je začel pozirati na bazenih, Tina, brezprizivno starleta in prva konkubina, pa prevzema zakonodajni postopke

Piše: Aljuš Pertinač*

V slovenski politiki postaja vroče. Mestoma celo prevroče. Posebej to velja za vladajoče. Njim itak že od začetka mandata gori pod nogami. Preprosto zato, ker roko na srce pojma nimajo, kam so prišli, zakaj so tam in kaj naj bi v resnici počeli. Šur, v startu so mislili, da bodo na oblasti večno ali vsaj za tri mandate. Zdaj jim je počasi že jasno, da iz te moke ne bo kruha in da se bodo morali že za zgolj še en mandat krčevito boriti. Povsem jasno je tudi, da se jim z oblasti ne mudi. Zakaj le, ko pa neizmerno uživajo, bogatijo in hkrati solijo pamet vsem nam, ki to gledamo, trpimo in v končni fazi tudi financiramo?

Vladajoči so se zato odločili, da se ohladijo v bazenu. Spomnimo, še lansko poletje so nas pitali s sfabriciranimi in zmontiranimi posnetki RoberTine, ki sta kobajagi "lovila" šparglje

Verjetno ste že sami opazili, zasledili, da mediji vsake toliko časa poročajo, kako daleč so postopki zoper Dušana Josipa Smodeja, ključnega akterja zloglasne afere Fotopub. Gre seveda za strogo kontrolirano novinarsko poročanje, praviloma ga začneta Slovenska tiskovna agencija ali MMC RTV, skratka, dva državna medija, ki sta pod finančnim, kadrovskim in političnim nadzorom Golobove vlade oziroma vladne koalicije, potem pa iste tekste pod različnimi naslovi orkestrirano povzamejo Siol, 24ur, Odlazkovi mediji, Delo in Dnevnik, in stvar je zapakirana. Loščenje obraza pristojnih pravosodnih organov in politike, češ, poglejte, pravna država tudi v primeru Fotopuba deluje. No, tako je bilo tudi pred dnevi, pri čemer nam pozorno branje razkrije, da so postopki tako imenovane pravne države zoper Smodeja dejansko šele v začetni fazi, spisana tožilska obtožnica ni še niti pravnomočna, do sojenja na ljubljanskem okrožnem sodišču je torej še zelo daleč.

Primer Smodej - Fotopub

Povedano drugače, za

Pismo medicinskih sester nevrološkega oddelka III., pred nekaj dnevi poslano vodstvu ljubljanskega javnega zavoda URI Soča* z direktorjem in politikom Romanom Jakičem na čelu (trenutno Gibanje Svoboda, sicer pa gre - spomnimo - za enega najbolj znanih političnih prestopnikov tranzicijske Slovenije, ki se je tudi na vrh tega inštituta prebil prek politike), ki ga v nadaljevanju članka objavljamo v celoti, podrobno razkriva najnovejše dogajanje v tem zavodu, povezano s pacientom, tetraplegikom, a menda že obsojenim za umor, ki naj bi grozil, da bo - z udeležbo pripadnikov romske skupnosti (šlo naj bi torej za Roma) - obračunal z osebjem in njihovimi svojci.

Zato medicinske sestre zahtevajo takojšnje ukrepanje vodstva, ki naj bi sicer, tako naši viri, vse to že vedelo, vendar Jakić & Co. ničesar ne ukrenejo.

Na URI Soča smo medtem tudi že naslovili naslednja vprašanja:

- Ali držijo navedbe oziroma informacije, ki jih navaja pričujoče pismo?

- Kako, če sploh kako in kdaj namerava ukrepati vod

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa (njegov mlajši brat Branko Brane Ribič, Darsov hišni arhitekt, je v današnji zgodbi sicer manj pomemben), se, pravijo tisti viri, ki starejšega Ribiča zelo dobro poznajo, počuti varnega iz dveh razlogov. Prvič, ker jima je oče zapustil precejšnje premoženje, vključno z nepremičninami (mimogrede, znani pokojni slikar, ilustrator in pesnik Jože Ciuha je njun stric in Brane Ribič je že kot dijak prodajal sošolcem njegove risbe), in drugič, ker je protežiranec Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe. Ima pa Ribič še eno "vrhunsko" lastnost (poleg tiste, tako zelo značilne za celo vrsto direktorjev slovenskih državnih podjetij, da so izrazito grobi navzdol in blazno ponižni navzgor), to je, da tistim, ki ga postavljajo na pozicije, usluge debelo vrača tudi prek privilegiranih služb oziroma zaposlovanja njihovih prijateljev, sorodnikov, znancev ali političnih (to je strankarskih) sodelavcev. Ko se je na primer kot ustanovni član Golobičevega Zaresa zaviht

Poletje v Svobodi, 2. del : BorUrška d. n. n.

Piše: Aljuš Pertinač*

"Ko sem mislila, da nižje ne gre, pa ugotovim, da sem se motila. Že zdavnaj sem spoznala, da je zame pripravljen poseben uničevalski stroj. Samo zato, ker sem, kakršna sem. Laži, diskreditacije, tako nizkotne, da mi jemljejo sapo. Sem se navadila. Je pa vedno hudo, če prizadenejo ljudi okoli mene, tiste, ki mi neomajno stojijo ob strani, in tiste, ki se samo znajdejo ob meni. Ko se sprašujem, če je vredno, da vztrajam, si vedno znova ponavljam, da je. Za vse ljudi, ki so dobri. In teh je veliko."

Takšen srce parajoč zapis je marca letos ob novicah, med prvimi ste jih lahko našli na portalu, ki ga pravkar berete, da je v intimni zvezi z ostarelim glasbenikom, kitaristom Borom Zuljanom, na družbenem omrežju sproducirala po ustavi druga najpomembnejša političarka v državi, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S tem se je posredno odzvala tudi na zapis na družbenem omrežju, ki ga je najprej objavila, nato pa

Poletje v Svobodi, 2. del : BorUrška d. n. n.

Piše: Aljuš Pertinač*

"Ko sem mislila, da nižje ne gre, pa ugotovim, da sem se motila. Že zdavnaj sem spoznala, da je zame pripravljen poseben uničevalski stroj. Samo zato, ker sem, kakršna sem. Laži, diskreditacije, tako nizkotne, da mi jemljejo sapo. Sem se navadila. Je pa vedno hudo, če prizadenejo ljudi okoli mene, tiste, ki mi neomajno stojijo ob strani, in tiste, ki se samo znajdejo ob meni. Ko se sprašujem, če je vredno, da vztrajam, si vedno znova ponavljam, da je. Za vse ljudi, ki so dobri. In teh je veliko."

Takšen srce parajoč zapis je marca letos ob novicah, med prvimi ste jih lahko našli na portalu, ki ga pravkar berete, da je v intimni zvezi z ostarelim glasbenikom, kitaristom Borom Zuljanom, na družbenem omrežju sproducirala po ustavi druga najpomembnejša političarka v državi, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S tem se je posredno odzvala tudi na zapis na družbenem omrežju, ki ga je najprej objavila, nato pa

"Golob se je po volji usode znašel v položaju, v katerem lahko postane Gavrilo Princip 21. stoletja in sproži novo, veliko vojno."

Piše: Boštjan M. Turk*

Ali lahko literatura kaj pove o politiki? Tudi o Golobovi? Seveda. Navedimo morda najuporabnejši primer. To je le kornelijanska dilema. Gre za težko izbiro med dvema slabima možnostima, ki obe prinašata poraz in sta življenje ogrožajoči. Izraz izvira od francoskega dramatika Pierra Corneilleja, ki je v svojih tragedijah prikazoval notranje boje junakov. Ti junaki so pogosto morali izbirati med dolžnostjo in ljubeznijo, pri čemer jih nobena odločitev ni postavljala na varno stran sveta, nasprotno. Na primer, protagonist Rodrigue v drami Le Cid se mora odločiti med tem, ali naj ubije očeta svoje ljubljene in ohrani družinsko čast ali pa ga pusti živeti in s tem izgubi samospoštovanje, posledično pa ljubezen svoje zaročenke Chimène. Obe izbiri prinašata najtežje možne posledice.

Kornelijanska dilema torej pomeni odločanje med dvema težkima

Naša informacija, minuli ponedeljek objavljena na omrežju X (profilu avtorja teh vrstic), da bo predsednik vlade in Svobode Robert Golob kmalu javno lansiral pobudo, da Tour de France kolesari tudi po Sloveniji (sicer leta 2029, ne leto dni prej), z namenom odvrnitev pozornosti javnosti od Golobovega fiaska z Natom, češ, gremo k "pozitivnim temam", se seveda potrjuje kot točna.

Že jutri, v četrtek, naj bi namreč na vlado šel predlog pisma o nameri (ker jim je zadeva prehitro ušla v javnost), projekt pa vodi Jure Leben, državni sekretar v Golobovem kabinetu. Viri pravijo, vse gre "prek Gregorčičeve", slovenski del Toura pa bi davkoplačevalce stal 12 milijonov evrov. Gre za znesek, ki so ga Golobu oz. Lebnu povedali organizatorji Toura, na prvem sestanku v Franciji.

Nadaljevanje uspešnice iz lanskega leta: nedeljski feljton Poletje v Svobodi. Danes 1. del z naslovom Patriotske igre.

Piše: Aljuš Pertinač*

Poletje je po navadi čas za dopust, morje, hladno pijačo v senci in tako naprej. V medijih temu pravimo čas kislih kumaric, torej obdobje, ko si morajo mediji izmišljevati novice ali pa jih delati iz stvari oziroma dogodkov, ki to v resnici niso. Odkar imamo Poletja v Svobodi, torej odkar je na oblasti pernata jata s Taubijem na čelu, ki fura diktaturo Festivala Svobode, na katerem sedaj res plešejo zgolj še najzvestejši, beri tisti, ki imajo od tega največjo neposredno materialno korist, smo se nekako navadili, da lahko ta, tradicionalno najbolj vroč letni čas mirno preskočimo. Javna skrivnost namreč je, da naš leteči Despot še iz časov, ko je fural di(re)ktaturo na GEN-I, od junija do vključno septembra enostavno ne dela. Za Despojno pa itak vemo, da se najbolje počuti v kakšnih obmorskih "hiškah" takšnih in drugačnih bogatašev, bolj slečena kot