Nekje v Ljubljani, te praznične dni. Avtor teh vrstic se dobi z enim od državnih tožilcev srednje generacije, ki ni javno izpostavljen, več podrobnosti pa zaradi varovanja identitete tožilca ne smemo povedati. Beseda, kakopak, nanese tudi na ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Vi novinarji, pravi državni tožilec, ste bili - po Tarči o korupciji pri gradbenih dovoljenjih v prestolnici - premalo pozorni na ene Jankovićeve besede. Ko ni rekel, da on ni kriv, ampak, da ga "nikjer nimajo". Nikjer me nimajo. Tako se doma pogovarjajo mafijci, to je njihov tipični sleng, Janković si pa to upa izreči celo javno, do sem smo prišli. Čeprav se mu vidi, da je malo načet. Gre pa za to, nadaljuje tožilec: treba je "aretirati Beca (skrivnostnega podjetnika Jana Beca, medijsko znanega po milijonskih nakupih nepremičnin in odkupovanju terjatev družine Janković, ki ima v lasti najmanj štiri podjetja, firme, ki poslujejo ali z izgubo ali pa z minimalnim dobičkom v višini 400 evrov; op. a.) in imeli oz. dobili boste Jankovića". Ker na ljudi, kot je Bec, se da dobro pritisniti, nihče od njih noče za dlje časa v zapor. In potem dobite kronsko pričo proti Jankoviću. Sumov za prijetje Beca je tudi dovolj, pa ni treba veliko domišljije. Tukaj imate sume poslovne goljufije, sume pranja denarja, sume davčne utaje, ni da ni, poleg tega je vsakomur jasno, da je Bec krinka za posle družine Janković.

Smešno je tudi, pravi državni tožilec, ko Janković govori, naj se njegovo družino pusti na miru. To je bistroumni nesmisel, saj je njegova družina neposredno vpletena v praktično vse Jankovićeve posle. Če ne drugače, kot "finančne mule".

To pa itak že vsi veste, a ne, nadaljuje in konča razpoloženi tožilec: da se Janković sam hvali naokoli, da je okrožna sodnica Mojca Kocjančič, "bivša od Zalarja" (Aleša Zalarja, nekdanjega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, kasneje pravosodnega ministra na listi LDS; op. a.), ob neki priložnosti rekla, da ona njega, Jankovića, ne bo nikoli obsodila. Pa ravno ona mu sodi v večini primerov.