Ko boste slišali politika in kvaziekonomista govoriti, da je gospodarstvo stabilno ali da se stabilizira, vedite, da nimata pojma, o čem govorita, da sta navadna šarlatana, bleferja, da je zanju ekonomija španska vas. Trgi ne delujejo tako, trgi nikoli ne mirujejo, nikoli se ne stabilizirajo, niti ne skušajo ujeti ravnotežja. Gre za proces nepredvidljivih korakov, ki ga spremlja nihanje in ki temeljijo na razlikah, na neenakosti. In to je tisto, kar ga poganja. Brez tega bi gospodarsko življenje prenehalo obstajati, napredka ne bi bilo.
To je samo drobec razmišljanj enega najpomembnejših ekonomistov in politikov 20. stoletja Ludwiga von Misesa (1881–1973), katerega prispevek ekonomiji je želel ujeti Eamonn Butler, direktor Inštituta Adama Smitha, v knjigi s preprostim naslovom Ludwig von Mises – Življenje in delo. Pravzaprav bi se morala knjiga imenovati Mises za telebane, saj Butler, kot on dobro zna, vodilno osebnost avstrijske ekonomske šole, ki je znana po obsežnih in precej zapletenih razpravah in knjigah, predstavi enostavno, vsakemu razumljivo. Čeprav je najpomembnejša dela napisal že pred desetletji, vmes je bil zaničevan, je njegova misel danes zelo pomembna. Druge teorije so se medtem izkazale za popolnoma napačne, kot recimo keynesianizem, Misesova teorija poslovnih ciklov pa je edina pravilno napovedala globalno finančno krizo. Žal ga nihče ni upošteval in žal se tudi po krizi krepi intervencionizem, čedalje bolj očitno postaja, da nepremišljeni posegi vlad na trg peljejo svet v nov gospodarski zlom.
Kritika socializma
Mises je širši javnosti znan po odlični in uničujoči kritiki socializma. »Zgradil jo je na dejstvu, da ekonomski izračun preprosto postane neizvedljiv, če trg preneha obstajati. Če so proizvodna sredstva v lasti države in se jih tako nikoli ne kupuje ali prodaja, jim ni mogoče določiti cene. (…) Tržno gospodarstvo pa nasprotno ustvarja konkurenčni pritisk na proizvajalce, da izbirajo stroškovno najučinkovitejše procese, s tem pa zmanjšajo zapravljanje in življenjsko pomembna sredstva ohranijo nedotaknjena za prihodnje rodove,« je o Misesovem razmišljanju zapisal Eamonn Butler.
Da je res tako, so dokazovala gospodarstva vzhodnega socialističnega bloka, vključno z nekdanjo Jugoslavijo. Po padcu berlinskega zidu so te države iz socializma prišle popolnoma osiromašene, moralno in gospodarsko povsem izčrpane. Socializem preprosto logično ni vzdržen, nikakor ni mogel uspeti, saj so nadzor cen, s strani države nadzorovano poslovanje in vladni ukrepi za gospodarstvo lahko samo razdiralni. Neovirani prosti trgi so lahko edini delujoč ekonomski sistem, kajti iskanje mehanskih povezav med vrednostmi, kot sta celotno povpraševanje in celotna ponudba, ne upošteva raznovrstnosti ljudi in vrednosti, ki spodbujajo gospodarsko življenje teh posameznikov. Povedano drugače: socializem ne priznava svobode posameznikov.
Mises napovedal krizo
Sep 20, 2015