V naslednjih dneh bo predsednik RepublikeSlovenije  Borut Pahor podpisal ukaze o imenovanju veleposlanikov, kot jih je predlagala Vlada.To bo epilog dogajanj po poletnih hudih aferah in razkritjih o  delovanju slovenske diplomacije. Kljub osupljivim napakam pri sodelovanju  z Arbritražnim sodiščem in nepravočasnem ukrepanju ob prestopkih veleposlanikov je minister Erjavec zaradi koalicijske kuhinje ohranil svoj položaj v Vladi. Je pa prvič resneje strmoglavil njegov rejting pri merjenjih javnega mnenja.

Vseskozi sem bil prepričan, da bo Pahor na koncu, za razliko od predhodnika Danila Tuerka, ukaze podpisal,kot mu veleva ustava.Tako je prav. Se pa velja še enkrat ozreti po zakulisju bojev za mesto slovenskega veleposlanika v Zagrebu.Hud boj za vpliv,prestiž in žal manj zaradi zasledovanja interesov države pri delitvi pomembnih veleposlaniških mest je potekal vse do zadnjega. Še dolgo po tistem, ko je spomladi pricurljala vest, da namerava Vlada v Zagreb poslati Aleksandra Geržino, prej veleposlanika v Avstriji,katerega oče, bivši diplomat je vplivni podpredsednik DESUSa in tudi sošolec bivšega predsednika Kučana.Izgleda, da je Geržini ml. to zagotovilo prednost pred Iztokom Mirošičem, dosedanjim veleposlanikom v Rimu, pravtako sinom kariernega diplomata Draga Mirošiča, ki ga je v Zagrebu želel videti PR Pahor.

V času teh prerivanj v mesecu maju, so na veleposlaništvu R Slovenije v Zagrebu očitno zaznali, da Hrvati pripravljajo udar za izstop iz arbitražnega postopka. Morda so tudi zaznali,da Hrvati razpolagajo s posnetki prisluhov pogovorov med slo.arbitrom Sekolcem in go.Drenikovo. Očitno so stekla posvetovanja  s staro gardo upokojenih slo diplomatov in politikov o tem kaj storiti (Vlada teh slutenj in opažanj očitno ni poznala,ker je bila ob objavi totalno nepripravljena).Tako se je pojavil javni poziv upokojenega veleposlanika Petra Toša in sopodpisnikov, da se veleposlaniku Vojku Volku podaljša mandat v Zagrebu, vsaj do začetka leta 2016. 25. maja je sledil obširen članek in poziv za podaljšanje mandata Vovku ter uvodnik na prvi strani časopisa Delo, izpod peresa Roka Kajzerja,nekdanjega dopisnika iz Zagreba. On je očitno ostal vezni člen med ljubljanskimi in zagrebškimi vplivnimi krogi slovenske politike(tudi neformalnimi).Podaljšanje mandata se je utemeljevalo predvsem s težavami ob finišu arbitražnega postopka!

Ta poziv me je  takrat zelo presenetil in si ga je bilo težko razlagati, saj tako Geržina ml. kot Volk politično spadata v isti krog,ki ima po sodelujočih posrednikih (Geržina st.,Peter Toš...) tudi pomembo zaslombo pri Milanu Kučanu.Potrebovali so predah,ki bi koristil obema,saj so že takrat vedeli za nepravilnosti očitane Geržini v poročilu o diplomatskem nadzoru.Te težave bi do Novega leta sanirali (splet dogodkov je sedaj zahteval hitrejše odpustke). Prevelik vpliv bivšega predsednika pa je verjetno motil predsednika Pahorja, čeprav je tudi on voditelj z levice,k zmernemu levemu centru pa verjetno lahko štejemo tudi oba Mirošiča. Zagata, prerivanje in  medsebojno nezaupanje v vrhovih, čeprav znotraj levice je ob boju za moč, poznavalcem poznano. Sam sem ga v petih mandatih članstva, v enem pa predsedovanja Odboru za zunanjo politiko(OZP), večkrat zaznal.

Tu bom kot  ponazoritev navedel zanimive detalje iz razgovora s predsednikom vlade g. Drnovškom v mandatu 2000-2004 v predsedniški palači. Takrat sem bil predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih služb. Dr.Drnovšek me je (opozicijskega poslanca op.p.) sprejel zelo pozorno in sva se v presenetljivo dolgem enournem razgovoru pogovarjala sama,na štiri oči. Predočil sem mu, da na zaprtih sejah KNOVS vladna poslanca,še posebej g. Moge iz njegove stranke, izražata prepričanje in njune dokaze, da SOVA nadzira poslance in vstopa v poslanska stanovanja, kar je zaskrbljujoče. Zamahnil je z roko in rekel:"Stare sile! To jim oni servirajo,verjetno tudi kaj perfidno izvedejo za mojo diskreditacijo.Vam  zaupam,vem,da ste pošten,ker poznam vašega brata, zato bom jasen.To počnejo Kučanovi ! Zato sem za direktorja Sove postavil dr.Tomaža Lovrenčiča iz  mojega kabineta,da tam počisti". Potem sem spremljal poteze Lovrenčiča,ki  pa je kmalu šel v diplomacijo. 

Podobni prestižni boji in nezaupanja so v vrhovih politike često prisotni,tudi danes! Vse tri diplomate, Geržino, Vovka in Mirošiča, ki so se potegovali,da bi bili jutri,1. septembra, že ali pa še na mestu veleposlanika v Zagrebu, kar dobro poznam. Predvsem preko OZP, hearingov, obiskov parlamentarnih delegacij v "njihovih" prestolnicah in z drugih dogodkov.Še najmaj poznam Geržino.Vsi so zelo dobri, sposobni veleposlaniki. Z veseljem jih pohvalim. Sedaj je znan epilog zgodbe. Ideja o podaljšanju mandata  se ni prijela. G.Vovk je celo dobil nalogo, da v velikem intervjuju (verjetno naprošenem iz Vlade) v SP Dela iz blata vleče Vlado in ministra Erjavca. Če ne bi imel soglasja ministra, bi namreč bil z intervjujem v diplomatskem prekršku! V danih turbolentnih odnosih z Zagrebom,bi sam tudi izbral Mirošiča, zaradi sposobnosti hitrega odzivanja.Ker pa je politika umetnost možnega in rezultat  vsakokratnih razmerij moči, sta s Pahorjem tokrat pač potegnila kratko!

Jože Jerovšek, Slovenska Bistrica