30-letni prevzemnik Nejc Rus obdeluje dve kmetiji in je s kmetijstvom tesno povezan že vse svoje življenje, čeprav poglobljenega znanja o živinoreji sprva ni imel. Nekaj ga je osvojil prek izkušenj v praksi, večino pa pridobil na študiju zootehnike, ki ga žal ni zaključil. »Opravljal sem pogrebne storitve, delal sem na domači in sosedovi kmetiji, pa še odločil se nisem. Če bi se, bi študij nedvomno zaključil. Tako pa sem namesto diplome pridobil nova poznanstva ter veliko uporabnega znanja, ki sem ga nujno potreboval,« prizna Nejc, ki se je ob vsem tem poročil s svojo izbranko Tanjo, učiteljico razrednega pouka in si z njo ustvaril družino.

Mladi prevzemnik Nejc Rus s svojimi tremi majhnimi otroki: Markom v naročju, Zarjo in Izakom.

Usmeril se je v intenzivno pitanje govedi, saj je to dejavnost, ki jo lahko opravlja sam na kmetiji. »Glede na splošno stanje v tej dejavnosti pa menim, da sem med srečnejšimi rejci, saj se s tako nizkimi cenami po katerih so nekateri prodajali svoje bike

France in Bernarda Kandare iz gručaste vasi Dane sredi Loškega polja sta bila med prvimi pri nas, ki sta svojo kmetijo preusmerila v ekološko. Menila sta, da je to prava pot, saj se trudita delati čim bolj sonaravno in s poudarkom na tradiciji. Ekološko kmetovanje z usmeritvijo v rejo krav dojilj, pridelavo in predelavo ter prodajo presežnih kmetijskih pridelkov se tako že desetletja spogleduje tudi s turizmom. Z vzponi in padci, ki jih povzročajo predvsem vse težje vremenske razmere, več čas improvizirata in iščeta nove dejavnosti.

S pletarstvom, ki ga uvajata na kmetiji, in njunimi čudovitimi rokodelskimi izdelki že postajata prepoznava med ljudmi. Domačini in okoličani Franceta že dolgo poznajo kot enega redkih prebivalcev Loške doline, ki je vešč izdelave ostrnic. Danes imajo ostrnice le simbolni pomen, saj z njimi ohranjajo tradicijo in kulturno krajino, nekdaj pa so bile nujne za preživetje mnogih kmečkih rodov v tej dolini.

»Zdevanje« ostrnic – zaščitnega znaka Loške doline

Z

Zanje je že nekaj dni na voljo jedrnat, a hkrati zelo informativen dokument evropskega odbora za mleko (EMB). Gre za študijo o stroških prireje mleka, izdelano na podlagi evropskih računovodskih podatkov s kmetij (FADN), ki z jasnimi in zanesljivimi podatki predstavlja stanje na evropskih kmetijah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka. Študija je potekala leta 2015 do 2019 inprikazuje stroške prireje mleka v osmih najpomembnejših evropskih državah proizvajalkah mleka (Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska), prvič pa tudi  povprečno višino stroškov prireje mleka v EU.

»0,4535 EUR/kg so bili povprečni stroški prireje mleka v EU 2019.

0,3452 EUR/kg,

 je bila takrat povprečna evropska odkupna cena mleka v EU. "To kaže na problematično neravnovesje v celotni EU," poudarja Sieta van Keimpema, predsednica Evropskega odbora za mleko (EMB) iz Nizozemske.

 

Študija Urada za sociologijo in kmetijstvo podeželja (BAL) z Irsko in Litvo vključuje celo dve novi držav

»Ponosna sem na zbrano mlado ekipo, ki je brez posebnega strahu in z veliko željo po novem znanju prisluhnila Eriki Rijneveld ter se seznanila s pripravo in vodenjem živali na razstavah,« je povedala izr. prof. dr. Marija Klopčič, strokovna vodja za črno belo pasmo. Letošnje šole mladih rejcev se je udeležilo 23 mladih fantov in deklet, najbolj presenetljivo in spodbudno pa je, da je bilo kar petnajst udeležencev šole mlajših od osemnjast let.

Po dveh dneh izobraževanj, se je na Srednji kmetijski šoli Grm v Novem mestu v petek s slovensno prireditvijo končalo izpopolnjevanje mladih rejcev, ki so pokazali kako se živali pravilno pripravi za razstavo, vodi po prizorišču in kar najbolje predstavi gledalcem. Skrbni napotki kako preprečiti morebitne nezgode ali poškodbe rejcev in njihovih živali, so pripomogli k temu, da letos ni bilo težav niti pri živahnejših telicah.

So pa letos v svojih vrstah pozdravili najmlajšo udeleženko doslej, in sicer dvanajstletno Lucijo Sitar Šarc iz Volčjega P

Spremembe v okolju nekaterim kmetom predstavljajo priložnosti, drugim pa nevarnosti. Nezmožnost pravilnega odziva na spremembe v notranjem in zunanjem okolju lahko povzroči različne težave. Zato morajo kmetje znati ovrednotiti notranje in zunanje možnosti in nevarnosti na kmetijah ter poznati razpoložljivost kmetijskih virov.

Spremembe na trgu, v (kmetijski) politiki in širši družbi predstavljajo izziv precejšnjemu delu kmetov tudi na področju sistemov uhlevitve za krave molznice, krave dojilje in druge kategorije govedi. Zato se postavlja vprašanje, kako se slovenski rejci govedi prilagajajo spremembam v notranjem in zunanjem okolju ter kako so pripravljeni spremeniti nastanitvene sisteme za govedo.

Odgovor na to vprašanje so člani ciljno-raziskovalnega projekta »Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov« poiskali januarja 2021 s spletnim vprašalnikom, ki ga je v celoti izpolnilo 235 govedorejcev. Raziskovalni projekt vodi Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubl

Po podatkih Eurobarometra iz leta 2016 kar 94 % prebivalcev Evropske unije meni, da je pomembno poskrbeti za dobrobit rejnih živali. Evropski potrošniki pa niso tako enoznačno pripravljeni plačati več za živila iz nastanitvenih sistemov z visokim standardom dobrega počutja rejnih živali. V primerjavi z nemškimi in švedskimi potrošniki, je na primer le manjši delež nizozemskih in italijanskih potrošnikov pripravljen plačati več za takšna živila.

Kaj pa menijo o tem slovenski potrošniki?

Kar 82 % slovenskih potrošnikov skrbi dobrobit živali, 45 % pa jih meni, da bi moralo biti mleko in mlečni izdelki, prirejeno na kmetijah, kjer je poskrbljeno za visok standard dobrobiti živali, znatno dražje. Drugi polovici slovenskih potrošnikov pa je pri nakupu mleka in mlečnih izdelkov še vedno zelo pomembna cena le-teh.

Da je cena pomemben nakupni dejavnik mleka in mlečnih izdelkov, je značilnost vzhodnoevropskih potrošnikov, kar lahko pojasnimo z nižjim standardom slovenskih in vzhodnoevropskih p

Edinstven hlev Simona Čretnika, ki do končne faze potrebuje le še nekaj podrobnosti, kjer so krave proste, brez ležalnih boksov na prepustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, je nedvomno hlev prihodnosti, saj je okolju in živalim prijazen. Simon v hlevu trenutno sadi še nestrupena drevesa, kot sta bambus in murva, in z ozelenitvijo ustvarja pašnik pod streho. »Če že ne morejo biti na paši, naj se vsaj počutijo, kot da so,« pravi Simon.

Simon Čretnik

High welfare floor so najbolj moderna tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa pobere ostale živalske izločke.

High welfare floor (HWF) ali prepustna tla, ki se v Čretnikovem hlevu raztezajo na 600 m² ležalne površine, izvirajo iz Nizozemske, imela pa naj bi 80 % manjše emisije amonijaka, ker se urin in trdi del takoj ločita. Razvil jih je nizozemski kmet, ki je kmetovanje opustil in se raje posvetil razvoju okolju in živalim prijaznih namestitvenih sistemov za krave molznice.

High welfare floor so najbolj moderna tla na svetu, ki so okolju in živalim prijazna, saj urin takoj odteče skozi tla, robot pa pobere ostale živalske izločke. V hlevu Simona Čretnika iz okolice Žalca se raztezajo na 600 m² ležalne površine, izvirajo iz Nizozemske, imela pa naj bi 80 % manjše emisije amonijaka, ker se urin in trdi del takoj ločita. 

Več o kmetiji in omenjenih tleh pa v prilogi SODOBNI HLEVI, ki izide v novi, 27. številki KMEČKEGA GLASA, v sredo, 7. julija 2021.

Berite Kmečki glas. Vedno ZANIMIV in UGODEN. Več o naročniških prednostih izveste s klikom na pasico. 

Spokojen spanec v sodobnem hlevu (na kmetiji Čretnik v Žalcu) brez ležalnih boksov, ki zagotavlja večje udobje za živali, več prostora za gibanje in izražanje njihovih vzorcev vedenja in ugodno vpliva na njihovo zdravje, prirejo in dolgoživost.

Poglobljeni članek Reutersa pojasnjuje, da si kmetijski funkcionarji hkrati prizadevajo za več predelovalnih zmogljivosti, rančarji pa odpirajo nove klavnice, zaradi slabih izkušnenj v času pandemije, ko so zaustavili številne velike klavne obrate, ki jih vodijo zgolj štirje glavni predelovalci.

Vir: thetyee

Katera podjetja nadzorujejo sektor?
 
Veliki štirje predelovalci v ameriškem govejem sektorju so: Cargill, Tyson Foods Inc, Brazilski JBS SA in National Beef Packing Co, ki jo nadzira brazilski proizvajalec govedine Marfrig Global Foods SA.

Vir: stuff.co.nz

Kako koncentriran je ameriški goveji sektor?
 
Po najnovejših podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA) so te štiri družbe v letu 2018 odgovorne za zakol približno 85% vseh goved v ZDA. Po podatkih Severnoameriškega inštituta za meso, pa ta štiri podjetja obvladujejo približno 70% od vse ameriške predelave govejega mesa.

Kdaj so ta podjetja dobila nadzor nad sektorjem?
 
Po podatkih USDA se je količina zaklanega goveda

Včasih so redili tudi po 40 pitancev in vsa teleta pokupili od okoliških kmetov, nikoli jih niso uvažali, kar zaradi pomanjkanja in ugodne cene danes postaja trend. Miha je že tretja generacija rejcev na kmetiji, njegova stara starša Marija in Ivan sta se ukvarjala prirejo mleka, oče Darko je prešel na goveje pitance, Miha pa se je usmeril v rejo krav na dojilj čiste pasme šarole. "Bike smo pitali v hlevu, naše površine pa so v bregovih in so namenjene za pašo, zato je bila preusmeritev logična poteza," pove Miha, ki pravi, da pitanje sodi v dolino, reja dojilj pa v hribe. V novem programskem obdobju SKP pa tako kot mnogi drugi, močno upa na proizvodno vezana plačila za krave dojilje.

"Časi za kmetijstvo res niso rožnati, v zadnjem času namreč rejci ne dobimo niti povrnjenega vsega kar vložimo v kmetije, da svojega dela, amortizacije strojev ter hlevov in vseh zavarovanj, sploh ne upoštevamo" razmišlja Mihov oče Darko. "Še nedolgo nazaj je bilo pitanje donosno, rejci smo dobili klavn

V naši državi se očitno vsak ambicioznejši govedorejec v nekem trenutku sreča s težavo pri gradnji hleva, saj Gams vsekakor ni edini, ujet v zanko prostorskega načrtovanja v občini. Obnavljanje starih objektov pri lokalni skupnosti običajno ne predstavlja težav, pri gradnji novih pa se velikokrat zapleta. Ker so zadeve urejanja prostora, kamor sodi tudi občinski podroben prostorski načrt (OPPN), določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor ter načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena, v celoti v pristojnosti občin, je usoda gradnje hleva pri Gamsu, v rokah slovenjgraškega župana oziroma občinskega sveta, ki pa očitno ni naklonjen razvoju kmetijstva v občini, čeprav z njihovega Oddelka za prostor na MOSG trdijo nasprotno.

»MOSG v celoti podpira kmetijstvo, vendar na območju podeželja in na odprtem prostoru. V mestnem in obmestnem prostoru, oziroma v neposredni bližini stanovanjskih naselij, pa občina ne more načrtovati ali se strinjati z izgradnjo novih st

Redko se zgodi, da zgodbo z enake kmetije zapišemo dvakrat, vendar obstajajo izjeme, pri katerih je vsebina lahko vsakokrat drugačna in še zanimivejša. Bernard in Janja Mlakar s Posestva Bajer pri Starem trgu pri Ložu sta na posestvo pripeljala govedo dahomey, najmanjše govedo na svetu. Simpatični »palčki«, ki pa to niso, saj ne nosijo posebnega gena za rastno pritlikavost, imajo – najverjetneje zaradi svoje majhnosti – razvit močan občutek čredne pripadnosti in zaščitniški nagon. To je na svoji koži že občutil Bernard, ki je imel ob spoznavanju črede bližje srečanje s plemenskim bikom. Čeprav z zlomljenim prstom na roki sta danes v odnosu že precej napredovala, čreda dahomeyjev pa se je ob intenzivnem delu Mlakarjevih že privadila na novo okolje.

Kot umni živinorejci so na posestvo pripeljali dve liniji bikov te pasme (Kurza in Alberta), in sicer črnega ter sivega, čreda pa med seboj ni v sorodu, saj živali izhajajo iz treh različnih rej v Avstriji. »V Evropo je govedo dahomey prišlo

Kmetija Podbrežnik leži na nadmorski višini 850 metrov, v hribih Zgornje Savinjske doline ob vznožju Raduhe. Zadnji dve leti se ukvarjajo s čistopasemsko rejo plemenske živine šarole ter nudijo strojne usluge s kmetijsko mehanizacijo. Miha Podbrežnik, ki je bodoči mladi prevzemnik in si je na kmetiji že ustvaril delovno mesto, si s prodajo plemenskih živali pasme šarole in govejih pitancev v prihodnje obeta boljše čase v kmetijstvu, saj je prepričan, da trenutne razmere ne morejo večno trajati.

Trenutno na kmetiji redijo enajst krav v čisti pasmi šarole in nekaj križank za prirejo mesa – včasih pa so redili tudi po 40 in več govejih pitancev. Za govedo šarole so se odločili zaradi planinske paše, njihovega mirnega karakterja in velike sposobnosti zauživanja hranilnih snovi ter prirasta. Odlikuje ga namreč velika velika zmogljivost za prirejo mesa ter odlična klavna kakovost.

Eden od razlogov za preusmeritev, poleg slabih odkupnih cen mesa pa je bila tudi želja po večji samooskrbi s tel

Levji delež dodatnega mleka naj bi prišel iz ZDA in EU. Vendar pa bodo, po nekaterih napovedih, naraščajoči stroški krme v obeh regijah najverjetneje pritisnili na marže kmetov in omejili rast ponudbe mleka v drugi polovici leta.
Novozelandski pridelovalci mleka naj bi bili v novi sezoni v dobrem položaju, saj napoved donosnih cen in močno povpraševanje po njihovih izdelkih vodi do dobre rasti ponudbe. Poleg slabega vremena bo največje tveganje za trenutno dobro stanje, upočasnitev kitajskega uvoznega povpraševanja.

Povpraševanje po mlečnih izdelkih je ostalo močno do leta 2020 in bo še naprej ključno gonilo na trgih mlečnih izdelkov do leta 2021. Gospodarska rast po vsem svetu se izboljšuje, povpraševanje po gostinskih storitvah pa se vrača. Nedavne napovedi Svetovne banke kažejo na 4-odstotno svetovno rast v letu 2021 po 4,3-odstotnem zmanjšanju leta 2020.

Gospodarsko okrevanje se bo glede na državo razlikovalo, čeprav naj bi napovedana rast dohodka na Kitajskem še naprej ostala močn

»Samokolnica, vile in lopata so pri nas glavno orodje, dokler ne bodo na slovenjgraški občini drugače rekli,« brez oklevanja ključno težavo izpostavi mladi prevzemnik kmetije, 39-letni Matjaž Gams. »Nikoli nisem obžaloval, da se ukvarjam z rejo rjavih krav molznic in prirejo mleka, žal mi je le, da se ne morem razvijati. Da me pri tem ovirajo občinski uradniki in da nisem že v gradnji novega hleva za molznice,« pojasni Matjaž, pri katerem zato krave v starem hlevu ostajajo privezane, čeprav bi jim rad nudil več udobja in gibanja.

Video s kmetije Gams:

Njegova zavzetost in skrb za čredo se kljub težkim razmeram za delo odraža v visokem hlevskem povprečju iz leta 2019, ko je mlečnost rjavih krav znašala več kot 10.000 kilogramov, potem pa v zadnjih dveh letih, zaradi občutne pomladitve črede, padla malo pod 9000 kilogramov.

Telice na paši

»Krave ostajajo privezane, jaz pa bi rad delal drugače. Preveč je namreč ročnega dela, od kidanja do krmljenja, in tega na občini nihče ne razume. Če

 Mlekarna Celeia je v dobrega pol leta zaključila s prvo fazo prenove največje sirarne v Sloveniji. V njej vsak dan mleko predelajo v največ 15 ton sira, ki nastaja izključno iz najboljšega mleka slovenskih kmetij brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Več kot 2 milijona evrov vredna naložba je v prvem sklopu prenove obsegala posodobitev predelave, kjer potekata sirjenje in priprava sirnega zrna. Nova oprema je energetsko učinkovita in omogoča večjo avtomatizacijo dela, ob tem pa v Mlekarni Celeia že napovedujejo naslednje korake v prenovi.

Mlekarna je naredila prvi korak v prenovi svojih proizvodnih zmogljivosti. Njihova sirarna, ki je največja v Sloveniji, je po svoji tehnološki starosti že krepko presegla predvideno življenjsko dobo, zato je bil načrt prenove tega dela proizvodnje nujen.

»V prvi fazi prenove naše sirarne smo se lotili prvega, najbolj ključnega dela proizvodnje sirov. Zamenjali smo sirarske kotle, kjer poteka sirjenje mleka in priprava sirnega zrna, ki so osnova

Mladi prevzemnik po najboljših močeh nadaljuje delo svojih staršev in skrbi za dedkovo zapuščino. Le-ta je namreč na kmetijo leta 1951 pripeljal telico rjave pasme Savo, ki je bila sicer namenjena za prodajo v Grčijo. Ker takrat ni bila breja, jo Grki niso hoteli, kupila pa jo je družina Gams in pri njih je živela polnih 18 let, vmes pa, po treh operacijah, telila 16 telet, od tega le dva bikca, druge pa vse teličke. Poleg posebnosti, da vse krave v hlevu do danes izhajajo iz Savine linije, pa jih zaznamuje še spomin na izvor tako, da imajo prav vse imena, ki se začnejo na črko S.

Sava se je v tistih časih izkazala kot vrhunska krava, najvišjo mlečnost je dosegla v letih 1958/59, in sicer je namolzla 6.197 kg s 3,83 % maščobe, krmljena le s senom in občasnimi ostanki iz okoliškega mlina, brez močnih krmil in koruze. Njeno 10- letno povprečje je znašalo 4.550 kg. Sava je vsekakor zaznamovala kmetijo, njena fotografija pa krasi steno v hlevu in v hiši, saj je skupaj z izbranimi plemenski

In rejci krav molznic, ki so v hleve namestili molzne robote, so si ta rek verjetno vzeli k srcu. Vsakodnevni postopek molže je najbolj ponavljajoča se naloga, ki se na kmetiji odvija vsak dan. Zato ni presenečenje, da so proizvajalci opreme postopek molže naredili kar najbolj avtomatiziran.

Namen avtomatiziranih molznih sistemov je namreč zmanjšati napor, potreben za molžo krave. Seveda še vedno obstaja delo s telicami, ki jih je treba naučiti in privaditi molže v robotu, ter delo s tistimi kravami, ki preprosto ne pridejo do robota, zamisel pa kljub temu temelji na tem, da rejcem prihrani fizično delo pri molži, zaradi česar se lahko posvetijo drugim opravilom.

Študije kažejo, da po uvedbi robotske molže kmetije prihranijo od 30 do 40 % delovnega časa v primerjavi s konvencionalno molžo. Poraba delovnega časa pri robotski molži se giblje od 30 minut do tri ure na dan.

Fizično delo, ki ga opravi molzni robot, kmet nadomesti z rednim spremljanjem podatkov, hitrim ukrepanjem v primeru

Na pašniku kmetije Gams pri Slovenj Gradcu, so telice takole pozirale. Če bi želeli, jih ne bi uspeli postaviti v vrsto, je pa to povsem spontano uspelo njihovemu gospodarju, mlademu prevzemniku Marjažu Gamsu in nastala je popolna fotografija.