Cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika (BTV) pri nas poteka že tretje leto, uporabljenih je bilo že nekaj več kot 2,5 milijona odmerkov cepiva BTVPUR francoskega proizvajalca Merial. V vseh treh letih so veterinarji uporabljali enako cepivo, z enakim sevom. Lani, ko smo o tej temi že pisali, so se predvsem govedorejci po cepljenju soočali s pregonitvami pri kravah, zvrgavanji odmrlih plodov in nevitalnimi oz. mrtvorojenimi teleti in če se je stanje pri njih nekoliko umirilo, pa so letos neželene učinke izpostavili tudi rejci drobnice, ki se lani glede te problematike še niso opredelili. Gre za opažanja rejcev, ki jih je praktično nemogoče dokazati in vzročno povezati s cepljenjem, dejansko stanje v dejavnosti reje drobnice pa kaže zaskrbljujočo sliko.

Veterinarji so prepričani, da je neželenih učinkov izredno malo, kar se sklada z majhnim številom uradno prijavljenih primerov neželenih učinkov. Kaj se torej dogaja na terenu? Plodnost plemenic je v občutnem tr

V EU več kot polovico kmetijskih zemljišč upravljajo kmetje, starejši od 55 let, skoraj tretjino pa kmetje, starejši od 65 let. Nasprotno pa le šest odstotkov od vseh površin zemljišč upravljajo kmetje, mlajši od 35 let. Za izboljšanje situacije je potreben generacijski prenos, ki bi novim in mladim kmetom omogočil vstop v poklic in zagotovil prihodnost evropske kmetijske dejavnosti.

To priznava tudi Evropski parlament, ki je v svojem poročilu o reformi skupne kmetijske politike (SKP) zapisal, da je treba mladim kmetom olajšati dostop do kmetijskih zemljišč. Hkrati pa v parlamentu ugotavljajo, da postopki in pogoji pridobivanja neposrednih plačil bodoče kmete prej ovirajo namesto, da bi jih spodbujali h kmetovanju. To pa pomeni, da je do njih trenutno upravičen le eden od treh novih kmetov.

Precej »brezplačnih« pogodb

Vse pogosteje bodoči kmetje iščejo tudi bolj nekonvencionalne oblike dostopa do zemljišč. Številni se odločajo za sklepanje obojestransko ugodnih dogovorov z lastnikom ze

Okoli 40.000 kmetov, s približno 8.600 traktorji, ki so po poročanju nemške policije tvorili desetkilometrski konvoj, je v torek (26. novembra) v Berlinu protestiralo proti novi kmetijski politiki vlade. Pritožili so se nad vse večjimi okoljskimi zahtevami in padanjem odkupnih cen.

Demonstracije je organiziralo zavezništvo "Land schafft Verbindung", ki je povezalo kmete zunaj uveljavljenih kmetijskih organizacij, izrazili pa so se proti ukrepom, ki jih je v začetku septembra sprejel zvezni kabinet. Ukrepi vključujejo akcijski program za boljšo zaščito pred škodljivci in dodatne omejitve za gnojenje in rabo fitofarmacevtskih sredstev, ki so po mnenju protestnikov za nemško kmetijstvo nesprejemljivi. Omenjene ukrepe je vlada delno sprejela, kot odziv na drugi postopek Evropske komisije za ugotavljanje kršitev proti Nemčiji, glede nesprejemljivo visokih ravni nitrata v podzemni vodi.

»Z demonstracijami želimo povedati, da je dovolj. Kmetje vidimo vse več zahtev in vse manj denarja,« je d

"Reja drobnice je v velikih težavah in trenutno ni dobičkonosna, demografska struktura na kmetijah je zaskrbljujoča, za mlade panoga ni zanimiva in posledično, ko starejši gospodarji prenehajo z dejavnostjo, kmetija nima naslednika in površine na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje se zaraščajo", je trenutno stanje povzel Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, v katkem pogovu za naš časopis, na petem strokovnem posvetu o Reji drobnice v Dobrni.

Število živali se je od leta 2009 zaradi neustrezne kmetijske politike in drugih okoliščin zmanjšalo s 170.000 živali na dobrih 120.000. Rejci se ukvarjajo s pogini in zvrgavanji, ki jih pripisujejo stranskim učinkom po cepljenju, s cepivom proti bolezni modrikastega jezika (BTV). O težavah pri govedorejcih smo v zvezi s tem cepivom lani že pisali, vendar se takrat rejci drobnice o stranskih učinkih še niso opredelili. Danes, po treh odkar je cepljenje obvezno pa odločno trdijo, da izgube niso naključne i

Anja in Dominik Lenart sta tretja generacija Lenartov na tej hitro razvijajoči se kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka, redita pa tudi bike pitance in teleta za zakol. Mlada živinorejca, ki sta se spoznala in zaljubila med študijem na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, sta pri svojih 35-letih ena najuspešnejših rejcev krav molznic v Sloveniji. Po mlečnosti je njuna čreda uvrščena med 50 najboljših v Sloveniji, vse pa kaže, da bosta letos uvrščena še višje.

Za njima so zelo turbulentna leta, saj sta od leta 2005 leta ves čas v gradnji prizidkov in drugih nezahtevnih objektov, v katerih sta prebila cele dneve. Odločena, da ne zamudita niti trenutka več pri odraščanju svojih hčera, 7-letne Lucije in 3-letne Mete ter kravam molznicam ponudita najboljše možno udobje, sta postavila hlev za 80 molznic, edini v Sloveniji, ki je v celoti sestavljen iz lepljenega lesa in opremljen z najsodobnejšo opremo, s tem pa prihranila čas ter si olajšala vsakodnevno delo.

Hl

Rejci se zavedajo, da je dobro počutje krav molznic ključno za uspešno prirejo, zdravje in njihovo dolgoživost. To pa lahko dosežejo le v najsodobnejših sistemih uhlevitve, ki niso nujno najdražje gradnje, ampak hlevi, kjer se krave lahko prosto gibljejo, imajo na voljo udobno, suho in dovolj veliko ležišče, zadosti svetlobe, svežega zraka ter neoviran dostop do krme in vode.

Odločitve o novogradnji hlevov ali adaptaciji starih so težke in ne smejo biti prenagljene. Pri zasnovi hleva upoštevajte okoliščine vaše kmetije ter poiščite rešitve, ki bodo prispevale udobju živali, s čimer si boste tudi sami olajšali delo v njem. Premislite o stroških gradnje in gradite čim bolj enostavno ter imejte v mislih morebitno povečanje (dozidavo) čez nekaj let. Skorajšnja praksa je že, da rejci vsakih nekaj let želijo povečati čredo za nekaj krav.

Izpusti za prašiče pri Blažu Lečniku

Preberite si zgodbo mladega korošca Blaža Lečnika, ki se je podal na pot novogradnje hleva za ekološko rejo praš

Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, je mladi prevzemnik in prvi v Sloveniji, ki se je opogumil in postavil sodoben hlev za ekološko rejo prašičev po sistemu Pig port. Gre za odprt hlev in predstavlja alternativo konvencionalnim hlevom ter omogoča, da se prašiči v njem kar najbolje počutijo. Hlev je enostaven in omogoča dobro počutje živali, nizko potrošnjo energije in zagotavljajo veliko učinkovitost pri oskrbi živali. Pri sami izgradnji se lahko uporabi veliko lesa, tudi Blaž ga je, a bi ga uporabil še mnogo več, če bi še enkrat gradil.

Lesena zunanjost sodobnega hleva

Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu z dekletom Nejo in Erom

Več o hlevu ter o mladem Korošču, ki je bil med kandidati za inovativnega mladega kmeta, si preberite v posebni prilogi o sodobnih hlevih v 47. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 20. novembra.

V Osemenjevalnem centru Preska, so na dnevu odprtih vrat s predstavitvijo mladih bikov črno-bele pasme, genomsko testiranih bikov rjave pasme ter mladih bikov pasem za prirejo mesa, pokazali napredek v selekciji. Genetski potencial predstavljenih plemenjakov je prilagojen slovenskim razmeram, nekateri od njih pa so uvrščeni visoko na nemški lestvici. Številnim obiskovalcem, med katerimi je bilo izredno veliko mladih, kar kaže, da ima govedoreja v Sloveniji svetlo prihodnost, so predstavili tudi nov katalog bikov 2020, ki je za večino rejcev in veterinarjev, ki se ukvarjajo z osemenjevanjem, postal pomemben pripomoček za učinkovito in uspešno izbiro primernega plemenjaka.

Več si preberite v naslednji številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 30. oktobra.

Po skoraj ničelni rasti v maju in juniju se je prireja mleka v EU v juliju nekoliko povečala (za + 0,4 odstotka). Ponudba mleka v EU je bila do vključno julija za 0,3 odstotka višja kot v istem obdobju leta 2018. V Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem se prireja že nekaj časa zmanjšuje in tako je bilo tudi julija. Po drugi strani pa se prireja mleka na Irskem še naprej močno povečuje, julija je bila večja za več kot 10 odstotkov, v Sloveniji pa so mlekarne, od januarja do avgusta, odkupile za 2,4 odstotka manj kravjega mleka kot v istem obdobju lani. Izračunana mesečna cena mleka pri največjih evropskih mlekarnah je v septembru znašala 33,78 evrov za 100 kilogramov mleka, pri nas pa je povprečna odkupna cena za kilogram mleka v septembru znašala 32,13 centov.

Več o dogajanju na svetovnem in Evropskem trgu z mlekom pa si preberite v prihodnji 44. številki Kmečkega glasa, ki izide 30. oktobra 2019.

Babno Polje je najverjetneje slehernemu Slovencu znano kot najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji, z najnižjo uradno zmerjeno temperaturo -34,5 stopinj Celzija, ki so jo izmerili februarja 1956.

V tem kraju je registriranih 39 kmetij, a tako perspektivne kot je Mohoričeva so mogoče med njimi le štiri ali pet. Kmetovanje na kraških tleh v težjih razmerah s kratko vegetacijsko dobo, pa od prevzema dedkove kmetije ni odvrnilo mladega 25-letnega Matije Mohoriča, ki si želi, da Babno Polje ne bi bilo znano le po nizkih temperaturah in legendi o babi, ki se je skrila v gnoj pred Turki, temveč tudi po živinoreji. Matija ali Matic, kot ga kličejo domači in prijatelji, je edinec in po izobrazbi gradbenik, po duši pa še vedno športnik in ljubitelj narave. Je nekdanji nogometaš z uspešno kariero kadeta in mladinca, danes pa se najbolje počuti na kmetiji in z njo povezanim delom, še posebno rad pa ima delo v gozdu ter s delo s kmetijsko mehanizacijo.

Več si preberite v 43. številki Kmečj

Dr. Blaž Germšek je predstojnik Infrastrukturnega centra Jablje na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Zanima ga napredek v kmetijstvu, predvsem v poljedelstvu, vrtnarstvu ter deloma tudi vinogradništvu in sadjarstvu. Piše spletni blog in ga redno osvežuje z najnovejšimi novicami iz kmetijstva in biosistemskega inženirstva. Je agronom in doktor - za doktorsko disertacijo je izdelal program, ki je jabolkom napovedal barvo na podlagi vremenskih podatkov in pri tem raziskal možnost uporabe metod strojnega učenja v kmetijstvu. V Jabljah si prizadeva vzpostaviti demonstracijsko učni in tehnološki rastlinjak, v katerem bi lahko raziskovali in preverjali talne in različne hidroponske gojitvene sisteme ter ob tem pogreša večjo podporo in bolj ciljno usmerjeno strategijo v sodobno kmetijstvo pristojnega ministrstva. Prepričan je, da so nove tehnologije trend razvoja v kmetijstvu - kako pridelati več kakovostne hrane in to čim manj obremenjujoče za okolje. Čeprav ga navdušuje prihodnost sodobnega km

38-letni David Jurca, po izobrazbi strojni tehnik, ki obvlada delo s cnc stroji, po srcu pa kmetovalec in mladi prevzemnik, je domačinom v Rovtah pri Logatcu in njegovi okolici dobro poznan, saj je njihov redni dobavitelj mleka in mlečnih izdelkov. S svojim posebnim trženjskim pristopom, ki temelji na dostavi pred domači prag, je v neposrednem stiku z več kot šestdesetimi strankami, za nakup njegovih izdelkov pa se ves čas zanimajo tudi novi kupci. Kljub naraščajočemu povpraševanju ostaja stvaren in se zaveda do kod sežejo njegove sposobnosti. S simpatično ženo Jernejo, brez katere vsega tega ne bi zmogel, sta uspešen dvojec v hlevu, predelovalnici mleka in pri trženju ter v vlogi staršev štirih nadebudnih fantov; petošolca Erika, Matica, ki obiskuje 4. razred, drugošolca Aljaža in 3,5 leta starega Kristijana, ki obiskuje vrtec.

Več informacij z njihove kmetije pa boste našli v naslednji številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 16. oktobra 2019.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, je v okviru projekta EIP Seneno meso in mleko, organizirala posvet o možnostih promocije in prodaje senenega mesa in mleka. Udeležilo se ga je veliko pridelovalcev in predelovalcev senenega mleka in mesa, ki so razpravljali o zamislih za skupno promocijo ter z velikim zanimanjem prisluhnili zanimivi analizi trga o senenem mesu in mleku, ki jo je predstavil dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete.

Več si preberite v prohodnji številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 2. oktobra 2019.

Jurij Spital je 30-letni mladi prevzemnik kmetije v Topolšici pri Šoštanju, na kateri živi in dela že vse svoje življenje. Živinorejsko kmetijo mu je pred petimi leti zaupala, žal danes že pokojna stara mama Marija, saj je vedela, da jo predaja v skrbne in marljive roke svojega vnuka. Jurij se ukvarja s prirejo mleka in stremi h napredku in razvoju kmetije, v zadnjih letih pa se je intenzivno posvečal izboljšanju bivalnih pogojev za krave molznice, s tem pa je hkrati olajšal tudi svoje delo z njimi.

Lani so zaključili gradnjo novega hleva, vselili krave in letos se že lahko pohvalijo z večjo mlečnostjo in boljšim zdravjem živali. Jurij spretno kombinira prirejo mleka s službo v Gorenju, v žepu ima namreč diplomo z mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, kjer je študiral avtomatiko in robotiko. Da pa ta kombinacija poteka kar se da tekoče, in ne s prevelikimi napori ter stresom, pa poskrbijo njegova žena Maja ter Jurijeva starša Cvetka in Branko, na pomo

Katjo Temnik iz Žič pri Ločah, športni privrženci poznajo po izredno uspešni mednarodni košarkarski karieri, ki jo je pred devetimi leti uspešno sklenila kot kapetanka slovenske reprezentance. Le redko kdo pa ve, da se zadnja leta, danes 41-letna izjemna športnica, ki še vedno rekreativno ostaja povezana s svojim najljubšim športom, zavzeto ukvarja z zeliščarstvom.

Je nosilka dopolnile dejavnosti na kmetiji, mlada prevzemnica in gonilna sila zeliščnega vrta Majnika, ki je svoja vrata odprl leta 2012 in katerega trdne temelje je postavila njena mami Majda. Vse kar zraste na njunem vrtu, ki ga obdelujejo na biodinamičen način, ob najbolj primernem času skrbno oberejo, posušijo in shranijo, zelišča pa uporabijo za končne izdelke ali mešanice čajev. Košarka jo je utrdila in naučila, da se v življenju ne ustraši težkih situacij, zato živi tako, kot si želi, saj se zaveda, da naše življenje na zemlji ni večno.

Zanimivo reportažo si preberite v 39. številki Kmečkega glasa, ki izide

Po dobrih dveh urah preverjanje znanja in ročnih spretnosti sta do se zmage prebila: Brigita Petek iz DPŽ Gornja Radgona, ki je postala MLADA KMETICA LETA 2019 in domačin Uroš Hovnik iz Sel, ki bo ponosno nosil naziv MLADEGA GOSPODARJA LETA 2019.

Izvrstno vzdušje, ki so ustvarili tudi izjemni navijači in obiskovalci, so še dolgo ostalo v spominu tudi drugouvrščenima: Ireni Videmšek iz DPŽ Šaleška dolina in Mateju Marku iz Jelenč nad Pesnico, tretjeuvrščenima: Katarini Demšar iz DPŽ Blegoš in Boštjanu Vrežetu iz Vodenovega pri Šmarju pri Jelšah.

Več na obširni tristranski reportaži v novi številki Kmečkega glasa. 

Člani družine Courtier iz Dartmoorja v Združenem kraljestvu, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, so želeli prihraniti denar pri nakupu iglujev za individualno vhlevitev telet, zato so jih zasnovali in izdelali kar sami. Kot je za Farmers Weekly povedala Julian Courtier, ki skupaj s sinovoma Chrisom in Georgeom upravlja kmetijo Gooseford s čredo s 350 krav molznic, je bila to stroškovno zelo dobra zamisel. Individualna vhlevitev telet v prvih desetih dneh po rojstvu pa je pripomogla k boljšemu zdravju, manjši porabi zdravil in boljši rasti telet. Pred dvema letoma spomladi so zasnovali nov hlev, mlekarno ter se odločili za nakup povsem novega rotolaktorja - vrtečega molznišča, v katerem naenkrat molzejo 50 krav. Po nakupu večjega števila krav molznic so se odločili, da se bodo v prihodnje ukvarjali z lastno vzrejo plemenskih živali.

Več o njih in iglujih, ki so jih izdelali na kmetiji pa si preberite v Kmečkem glasu št. 37, ki izide v sredo 11. septembra.

Rejci s pomočjo živinorejske službe v Sloveniji na sejmu v Gornji Radgoni predstavljajo plemenske telice lisaste, črno-bele in rjave pasme, plemenske bike, pitance in krave dojilje lisaste in izvorne rjave pasme, limuzin in šarole pasme ter telice lisaste pasme za za prirejo mesa in dva vola, prav tako izvorne rjave pasme. Razstavljene živali so v večini že potomke bikov, ki so bili kot mladi bikci genomsko testirani in so dosegli nadpovprečne genomske teste.

Živali je strokovna komisija tudi ocenila, o rejskih dosežkih pa si preberite v eni od prihodnjih izdaj Kmečkega glasa.

Zgodba Veronike Fabinc in njene družine prevzame še tako zahtevnega poslušalca. Večna upornica, ki je končala višjo upravno šolo in nikoli ne skriva svojih prepričanj za katerimi trdno stoji, je kmetica po duši, a brez »uradnega« znanja o kmetijstvu.

»Papir prenese marsikaj, a včasih kmečka pamet pomeni več kot diploma,« pravi Veronika, ki je morala zaradi svoje iskrenosti v življenju že večkrat stopiti prek ovir. »Vse slabo, je za nekaj dobro. Ampak takrat, ko se slabo zgodi ne razumeš zakaj in se jeziš, potem pa čas pokaže svoje,« pove Veronika, ki je zaradi različnih življenjskih prelomnic v sebi odkrila in sprejela ljubezen do zdravilnih rastlin o katerih znanje črpa kar iz svojega »praspomina«, kot mu pravi sama in letos praznuje 25-letnico gojenja zdravilnih rastlin in dišavnic. Z družino prideluje manjši, ampak izredno kakovostnen izbor zelišč na naravi prijazen način, ki jih sami sušijo, predelujejo v kapljice, mazila in čaje.

Več si preberite v posebni prilogi o dop

»Gospodarim na mešani kmetiji, kjer se ukvarjamo s hmeljarstvom, govedorejo in oljarstvom. Več dejavnosti sem obdržal po očetovem logičnem sklepanju, da če se zalomi pri eni, še vedno ostane druga dejavnost. In prav ima,« pove 37-letni diplomirani inženir agronomije Boštjan Povše s Podloga pri Šempetru, ki leži v osrčju Savinjske doline. Obdelujejo več kot 70 hektarjev s travniki in njivami vred, od tega imajo 20,5 hektarjev hmeljišč v katerih rastejo sorte aurora, celeia in styrian wolf, ki je iskan predvsem za kraft piva. V dveh hlevih skupaj redijo 150 govejih pitancev, na leto pa iz bučnih semen v lastni oljarni stisnejo tudi po 1000 litrov bučnega olja. Boštjan je že več let poročen z Majo-Prevolnik Povše, ki je izredna profesorica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, skupaj pa sta ponosna starša malemu 2-letnemu Jaku.

Njihovo zgodbo preberite v 31. številki Kmečkega glasa, ki izide v sredo 31. julija 2019.