»Če kmetije ne bi prevzela, bi ta propadla, če pa se s kmetijstvom v prihodnje ne bom preživela, se pa še vedno lahko zaposlim,« razmišlja mlada prevzemnica, ki je v prvi vrsti mamica simpatični 6-letni hčerkici Klari, nato pa kmetica, ki gospodari s kmetijo s prašiči, kravami molznicami, kokošmi in obdeluje več kot dva hektarja vinogradov. Ni naključje, da je bila pred leti 8. vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in zaposlena v prodaji v kapelski vinski kleti. Jerneja je na kmetiji uvedla kar nekaj dopolnilnih dejavnosti, med drugim tudi pridelavo bučnega olja, uspešno tudi čebelari. Za med z bučnimi semeni je bila letos nagrajena – prejela je nagrado za inovativen produkt v sklopu projekta Urbana zemljina za hrano.

Jerneja, ki je tudi podpredsednica krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci, na kmetiji z 20 hektarji obdelovalnih površin in s sedmimi hektarji gozda, daje vse od sebe. V veliko pomoč sta ji starša, Jožica in sicer že upokojeni oče Jožek, ki opr

Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda začel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200.

Kljub naraščanju števila cikastega goveda, pasma spada med ogrožene. Nekdaj je bila poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev cike redi kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. Biki pitanci dosegajo dobro klavnost in velik delež mesa zaradi tankih kosti. »Želimo si ohraniti avtohton tip cike, zagotoviti čim večjo ekonomičnost reje in jo ohraniti v njeni prvobitnosti, to je kombinirani usmeritvi, s poudarkom na prireji mleka,« je povedal Janez Mrak, predsednik Združenja rejcev avtohtonega Cikastega goveda v Sloveniji, v katerem se 390 članov z načrtnim rejskim delom in odbiro že dve desetletji trudi oživljati in o

Golac, ki leži pri naselju Obrov v občini Hrpelje – Kozina ali sredi slovenske Čičarije je idealno izhodišče za kolesarje, izletnike in pohodnike, pa tudi za velike zveri, ki rade pustošijo po pašnikih živinorejca Nikole, ki je tik pred upokojitvijo in kmetijo že predaja v roke Bojanu – najstarejšemu od petih sinov. Na 85 hektarjih, od tega je 48 hektarjev Djakovih, druge površine pa najemata, paseta večinoma slovenske avtohtone pasme goveda, konj in drobnice ter s tem nadaljujeta ovčerejsko tradicijo kraja, ki je bil nekoč znan tudi po oglarstvu in kuhanju brinjevca.

V času mojega obiska so Djakovi intenzivno spravljali seno, v dobri sezoni na teh izrazito kraških tleh spravijo tudi po 1600 velikih okroglih bal. Kljub obilici dela smo se skupaj podali v iskanje črede govedi na prostranih pašnikih ter se skozi bukov in borov gozd s terencem odpeljali na adrenalinsko vožnjo na 1056 metrov visok Žabnik (Ostrič). Vožnja po strmini se je izplačala, saj se je na vrhu odprl veličasten pogled

Cikasto govedo je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma goveda in izvira iz Bohinja. Po drugi svetovni vojni se je stalež cikastega goveda pričel zmanjševati zaradi zamenjave z drugimi pasmami, kar je pasmo pred dvema desetletjema pripeljalo na rob izumrtja. Po podatkih Javne službe nalog genske banke v živinoreji se število cikastega goveda v zadnjih 15 letih precej povečuje - v letu 2019 jih je bilo že več kot 5200. Cikasto govedo spada med ogrožene pasme domačih živali. Pasma je bila v preteklosti poznana po odlični mlečnosti, danes pa večina rejcev redi krave kot dojilje za prirejo odstavljenih telet za zakol ali nadaljnje pitanje. V mlečno kontrolo je vključenih le okoli 30 živali, kar je velika škoda, saj se na ta način izgublja prvobitnost pasme.

Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.
Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno.

Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letin

V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.

"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej.

Vir fotografije: robohub  

Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku.

Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti.

Mikroskop v zraku

Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Aten

Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu.

V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah.

Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici.

Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To j

Jernej Jazbec je 27-letni mladi prevzemnik živinorejske in turistične kmetije na kateri redi mlado pitano govedo na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 380 metrov. Jernej je načrtoval gradnjo novega hleva za goveje pitance in upal, da naložbo izvede preko razpisa, na katerem je bil žal neuspešen zaradi premajhnega števila točk. Neuspeh mu ni omajal trdne volje in dejstva, da je gradnja nujna, zato so jo izvedli brez nepovratnega evropskega denarja. Maja lani so pričeli z deli, oktobra istega leta pa vanj že vhlevili prve bike.

Notranjost novega hleva za mlado pitano govedo

»Prej smo redili po 30 bikov, potem smo število povečali na 50, jaz pa sem šel še dlje in jih vhlevil 130. Razmere za pitalce so trenutno slabe, zato upam, da bo odkupna cena konec avgusta že višja, saj bom takrat prodal prve bike iz novega hleva. »Nekoliko sem v skrbeh, če se cena ne bo zvišala bom težko pokril stroške reje ter nakupa telet, ki smo jih uvozili s Češke in

Običajna reja krav molznic zahteva, da rejci ločijo teleta od krave takoj po rojstvu. Ker različne aktivistične skupine ves čas odpirajo vprašanja o dobrem počutju živali v klasičnih rejah, vedno več kmetij v Združenem kraljestvu in Evropi pušča teleta pri svojih materah dlje časa. Ena izmed takšnih kmetij je kmetija Rainton z »etično« mlekarno, kjer David in Wilma Finlay uporabljata sistem reje krav molznic skupaj s teleti. Tako telice kot telički ostanejo ves čas pri svoji materi - 24 ur na dan, šest do osem tednov, kar jim omogoča nemoteno sesanje.

Po tem obdobju pričnejo s počasnim odstavljanjem, ko jih sprva ločijo le čez noč, nato pa podaljšajo čas ločitve na 16 ur do popolne odstavitve. »Na ta način krava in tele skupaj preživita približno pet do šest mesecev,« je povedal gospodar Finlay, ki je sistem reje molznic s teleti začel preizkušati že na začetku svoje kmetijske poti leta 1999, ko sta se z Wilmo na kmetiji Rainton v škotskem Dumfriesu v Gallowayu, preusmerila v ekološko

Kokoši začnejo nesti pri starosti 18 do 22 tednov starosti, odvisno od pasme in letnega časa. Prireja se močno poveča in doseže vrh v približno 90 odstotkih, šest do osem tednov pozneje. Po enoletni nesnosti se prireja postopoma zmanjšuje na približno 65 odstotkov. Na nesnost vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi takšni, ki so posledica napak rejca, razkrivanje vzroka zanje pa zahteva temeljito preiskavo zgodovine jate. Kokoši potrebujejo za življenje, gibanje, rast in plodnost različne hranljive snovi, ki so gradniki telesnih tkiv in vodijo dogajanja v telesu. Prehrana kokoši odločilno vpliva na uspešnost reje kokoši nesnic, zato jo je treba prilagoditi nihovim potrebam.

Na nesnost lahko vplivajo dejavniki, kot so poraba krme (kakovost in količina), vnos vode, intenzivnost in trajanje osvetlitve, prisotnost zajedavcev, bolezni ter številni dejavniki upravljanja z jato in okolja. Kokoši lahko živijo več let in še vedno nesejo, vendar pa po dveh ali treh letih njihova produktivnos

Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Darja Majkovič je v Kidričevem izpostavila, da sektor prireje mleka ni bil upravičen do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka po 74. členu, saj se ni soočal z 20-odstotnim padcem dohodka. »Težave so se pojavile predvsem pri odkupu goveje živine, kjer so še vedno težave z zastojem prodaje, odkupna cena živine je padla za 15 do 20 odstotkov, cena storitve klanja živali pa je višja za kar sto odstotkov. Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je dodal, da je odkupna cena za mleko resda zanihala navzdol, vendar se dejavnost prireje mleka, za razliko od nekaterih drugih, ni znašla v prevelikih težavah.

»Cena se že obrača navzgor, zato na kmetijskem ministrstvu ocenjujemo, da dejavnost ni v tako hudih težavah kot vinski sektor, kmečki turizmi ali reja goveje živine za meso. Obeti so pozitivni, saj je spot cena mleka že presegla 30 centov za liter, nekatere tuje mlekarne pa že dvigujejo odkupno ceno,« je prepričan Podgoršek.
Zaradi 20-odst

Kmečka zadruga Sevnica je v dveletnem projektu, ki bo sklenjen julija, zgradila prepoznavno verigo z odkupom živali od svojih enajstih članov partnerstva ter vzpostavila nadstandardni sistem nadzora za zagotavljanje višje kakovosti govejega, junčjega in telečjega mesa. »Projekt se bo resda zaključil konec julija, vendar se bo v praksi razvijal naprej z novimi zgodbami v lokalnem okolju,« je na tiskovni konferenci, ki je potekala na kmetiji Jazbec v Sevnici, povedala strokovna sodelavka projekta Barbara Mlakar Krajnc.

V zadrugi pričakujejo, da se jim v prihodnje pridruži še več rejcev, s trenutno enajstimi pa so že do maja 2020 odkup povečali za trikrat, od prvotno zasnovanega odkupa v vrednosti 94.000 evrov, dosegli in presegli pa so tudi načrtovano prodajo mesa v vrednosti okoli 125.000 evrov.

»Vrednost projekta, ki ga sofinancira Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je 48.000 evrov. Njegov vodilni partner je Kmečka zadruga Sevnica, člani partnerstva pa so naši kmetje –

Letošnji občni zbor Mlekarske zadruge Ptuj (MZ Ptuj) je bil že 28. po vrsti in zelo obiskan, udeležilo se ga je predvsem izredno veliko mladih kmetov. MZ Ptuj, ki združuje 722 kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka je lansko poslovno leto sklenila izrazito uspešno in z dobičkom, saj so prihodki od trženja mleka zrasli za 10,2 odstotka. Leto 2019 je bilo eno boljših let glede na gibanje cene mleka, povprečna izplačana cena kmetom je namreč znašala 34,9 evra za sto kilogramov mleka, kar je najvišja dosežena cena v zgodovini MZ Ptuj. Odkupili so 64,2 milijona litrov mleka, od tega so 51 milijonov prispevali štajerski kmetje, 10 milijonov pomurski in tri milijone litrov koroški kmetje.

»Lani smo pridobili 18 novih rejcev krav molznic, štiri pa smo žal izgubili,« je povedal predsednik MZ Ptuj Jožef Hajšek in dodal, da se je zadrugi pridružilo še nekaj kmetov iz drugih regij, zato so odkupili enako količino mleka kot predlani oziroma so jo celo povečali za en odstotek.

Zaradi povečane količ

V okolici Ormoža, v vasi Vičanci, Roman in Tinka Meško vodita družinsko kmetijo, na kateri se ukvarjajo s prirejo mleka, kooperativno rejo piščancev brojlerjev za Perutnino Ptuj (PP) (linija Natur Premium – živalim prijaznejša reja z izpusti) in pridelavo semenskega česna slovenske avtohtone sorte za Semenarno Ljubljana. Roman Meško je kmetijo prevzel pred tremi leti, ko je oče Janez izpolnil pogoje za upokojitev, poleg tega pa je imel vedno vizijo, da kmetijo čim prej preda v roke mladini z veliko volje do dela. Na kmetiji živijo štiri generacije, trije družinski člani pa so na njej zaposleni, saj je zaradi več dejavnosti delo zahtevnejše in bolj obremenjujoče. Kljub temu mladi gospodar pravi, da se trendi v kmetijstvu hitro spreminjajo, zato je dobro, da na kmetiji niso odvisni le od ene dejavnosti.

Ob vsem odrekanju, izredni volji in predanosti družinskih članov pa v oči bode podcenjujoč odnos naše kmetijske politike do kupcev in pridelane hrane izpod rok slovenskega kmeta, ki ima v

Evropske mlekarne so v prvih treh mesecih leta 2020 odkupile za 2,8 odstotka več kravjega mleka kot v enakem obdobju lani ter hkrati tudi povečale predelavo v mlečne izdelke.

Povprečna evropska (EU-28) odkupna cena mleka je bila aprila nižja za -3,17 odstotkov (33,25 evra/100 kg) v primerjavi z marčevsko, ki je znašala 34,10 evra/100 kg (spodnji graf).

Ocenjena odkupna cena maja, v EU-27 (brez upoštevanja podatkov iz Združenega kraljestva), pa je od aprilske še nekoliko nižja in znaša (33,13 evra/100 kg).

V intenzivnih sistemih prireje mleka je zelo pomembno, da so krave dobro oskrbljene z vsemi potrebnimi hranili. Produktivnost posamezne krave je vsota vrednosti mleka, ki ga priredi, vrednosti potomcev in njene tržne vrednosti, ko zapusti čredo. Pogosto se izkaže, da hranljive snovi iz doma pridelane krme niso prisotne v izravnanih količinah, potrebnih za prirejo določene količine mleka, zato je treba v obrok dodati krmila, ki vsebujejo manjkajoče hranilne snovi. Razmerje zaužite suhe snovi iz osnovnega obroka je optimalno pri 75 odstotkih, največ 25 odstotkov suhe snovi pa predstavlja izravnava hranilnih snovi v obroku s pokladanjem močnih krmil.

Po telitvi mlečnost pri molznicah hitro naraste, vrh doseže 40 do 60 dni po telitvi, ​​nato pa upada. Upad je pri mlajših kravah nižji kot pri starejših, je pa količina mleka pri slednjih večja. Krave v šesti laktaciji lahko priredijo do 25 odstotkov več mleka kot krave v prvi laktaciji. Krave smejo do tri tedne po telitvi dobiti le polovično

Kronakriza je rejce krav molznic prizadela predvsem zaradi nižje odkupne cene mleka, ki je večinoma pod stroški prireje mleka. Kaj torej lahko naredijo rejci in lažje prebrodijo prihajajoče mesece? Neil Wilson iz Škotskega znanstvenega svetovalnega odbora, Hefin Richards, svetovalec za prehrano in veterinar Owen Atkinson iz podjetja Dairy Veterinary Consultancy v Združenem kraljestvu, so na nedavnem spletnem seminarju kmetom ponudili nekaj rešitev

1. Zmanjšajte vhodne stroške

• ugotovite, kolikšen primanjkljaj vas proračun še lahko prenese in ustavite morebitne nebistvene izdatke ter zmanjšajte število črpanj (šolnine, naložbe ali članstvo, …);
• prodajte presežne živali, krmo in opremo, ki je ne potrebujete ali ne uporabljate redno;
• pri morebitnih upnikih preverite plačilne pogoje (če jih lahko podaljšate) ter se za podporo obrnite na banko, kjer natančno spremljajo vaše poslovanje.

2. Zmanjšajte količino presežnih litrov
Ti litri bodo znatno pod stroški prireje, zato njihova prireja in

Zadnja kriza v sektorju mleka pred štirimi leti skupaj z dvema težkima sušnima letoma v večjih delih Nemčije in Evrope, je privedla do zelo zaostrenih gospodarskih razmer na mnogih kmetijah. Stroški prireje še vedno niso pokriti na večini evropskih kmetij, zdaj pa je pandemija koronavirusa povzročila pretrese na vseh svetovnih trgih, vključno na trgu z mlekom. Čeprav so cene mleka že padle, pa analitiki nizozemske Rabobank predvidevajo krizo, ki naj bi trajala tudi v naslednjem letu. Po mnenju Evropskega združenja za mlečne izdelke (EDA) lahko koronakriza postane največja kriza v dejavnosti prireje mleka v zadnjih desetletjih, saj številne evropske mlekarne še naprej predvidevajo znižanje cen.

Kljub vsemu pa se v primerjavi s preteklimi krizami stopnja vpliva koronakrize v različnih mlekarnah močno razlikuje. Tiste, ki večinoma dobavljajo trgovcem na drobno komaj dohajajo predelavo in zagotavljanje zadostne ponudbe. K sreči to velja tudi za majhne, ​​regionalne mlekarne in ekološki sek