Takole sta nas po hlevu za krave molznice na kmetiji Jakopič popeljala simpatična bratca Domen in Izak. Medtem, ko je njuna mlajša sestrica Maša spala, starejši bratec Urban pa je bil v šoli, sta nam Domen in Izak pokazala svoje najljubše kravice.

Janez Jakopič je leta 2015 prevzel družinsko kmetijo v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini od leta 2015. Pred tremi leti je odprl vrata novega hleva in počasi že beleži napredek v mlečnosti, čeprav zastavljenega cilja še ni dosegel.

Letošnje leto je težko, saj se sooča s pomanjkanjem krme in zato prilagaja krmne obroke pri mladi živini. Manjkajočo količino krme poskuša nadomestiti z različnimi dosevki. »Zaradi pomanjkanja krme ne želim zmanjšati črede krav, saj sem praktično komaj dobro začel s prirejo v novem hlevu,« pove Janez, pri katerem delovna vnema in optimizem ne popuščata, čeprav prizna, da je bila predstava o novem hlevu nekoliko bolj »romantična« od dejanskega stanja.

Izpostavi podražitve in druge težave, ki pestijo kmete, med njimi kot največjo oviro prepozna neprimerno zemljiško strukturo. Rešitev vidi v ukinitvi subvencij na površine. »Če povem, da imamo na kmetiji za 65 hektarjev zemljišč 130 gerkov, potem so verjetno vse druge besede odveč.«

Decembra leta 2018 so nare

Pred tremi leti so na kmetiji Jakopič, ki se nahaja v vasi Podpeč v Dobrepoljski dolini, zgradili nov hlev, v katerem imajo vhlevljenih 65 krav molznic in mlado živino. Krave so večinoma rjave pasme, vmes pa je tudi nekaj črno-belih molznic. Trenutna mlečnost je okoli 25 litrov po kravi, saj so krave v pozni laktaciji, težavo pa jim povzroča tudi letošnja količina pridelane krme, ki jo je premalo. »Upamo na dober pridelek dosevkov, saj bi z njimi lahko rešili težavo s pomanjkanjem krme.«

Na dan namolzejo približno 1200 litrov mleka, ki ga oddajo v Ljubljanske mlekarne. »Prejšnji mesec smo prejeli 51 centov po litru mleka z vsebnostjo 4,45 odstotka maščobe in 3,50 odstotka beljakovin. Ta odkupna cena je v primerjavi s cenami izpred leta ali dveh precej visoka, res pa je, da so vmes narasli tudi vhodni stroški, tako da kakšne bistvene razlike v cenah pravzaprav ni ali pa je danes mogoče stanje celo malenkost slabše,« pove Janez.

Poleg prireje mleka se na kmetiji ukvarjajo tudi z mlinarst

Po zadnjih podatkih analitikov so rekordne tudi cene mlečnih izdelkov. Medtem, ko cena posnetega in polnomastnega mleka v prahu ostaja razmeroma stabilna, je cena sirotke nekoliko upadla, cena surovega mleka v EU pa, kot že omenjeno, dosega rekordne cene. Italijanska spot cena mleka je 28. avgusta dosegla 65,3 centov za kilogram, 5. septembra pa že 68,82 evra.

Kljub temu rejci od naraščajočih odkupnih cen nimajo več, saj jih še vedno oz. še bolj stiskajo visoki vhodni stroški. Sušne razmere po Evropi so povzročile slabšo kakovost trave in manjše pridelke, zaradi varčevanja pa je manjša tudi poraba krme, kar v prihodnje lahko vpliva na manjšo vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v mleku. Naraščajoči stroški upočasnjujejo donosnost prireje in ponekod povzročajo večje zmanjšanje čred krav molznic od pričakovanega.

Rejci so čedalje bolj utrujeni

Razmere so veliko rejcev prisilile, da so z dejavnostjo prenehali, brez upanja, da bodo nekega dne z njo nadaljevali. Veliko mladih je že spre

Tudi hrvaški rejci krav molznic so obupani in predvsem čedalje bolj jezni. "Mladim namreč država obljublja marsikaj, v resnici pa so politikov le polna usta. Prvo leto po prevzemu kmetije smo že dobili manj denarnih sredstev. Kar je absurdno, ampak tako je to v naši državi," je za Agroklub povedal 32-letni hrvaški kmet.

Medtem, ko cene mleka v trgovini hitro naraščajo, so kmetije na katerih prirejajo mleko, na robu propada. "Odkupno ceno mlekarne dvignejo za 65 lip, hkrati pa zmanjšajo parametre – mlečno maščobo in beljakovine. Torej je večina rejcev ponovno pod tremi kunami (ali 40 evrocenti) za liter mleka ," pravi mladi rejec, ki je želel ostati anonimen, njegovi podatki pa so znani uredništvu hrvaškega Agrokluba. Veliko hrvaških rejcev ima zato že vsega dovolj, zato prodajajo krave molznice, sam pa nima druge izbire, kot da z delom nadaljuje. Ker je prejemnik sredstev iz programa razvoja podeželja (podukrep 6.1.1), s prirejo ne more prekiniti še naslednja štiri leta.

"Zato moram vs

Doc – ali uradno – S-S-I Doc Have Not 8784-ET – je velika in čudovita črno-bela krava. Kot lahko vidite v video posnetku Cattle Cluba, je Doc večinoma črne barve in ima obilno vime. Predvsem njeni geni pa so pripeljali do tega, da je pred kratkim prekosila prejšnji rekord prodaje za črno-belo kravo na dražbi v ZDA.

Doc, foto: Dairy Global

Junija letos je bila namreč prodana za 1,925 milijona ameriških dolarjev ali 1,880 milijona evrov.

https://farmersforum.com/watch-holsteins-cow-sells-for-whopping-1-925-million-cow-at-wisconsin-auction/

Doc je ena od šestih krav črno-bele pasme, ki so jih v zadnjih nekaj desetletjih prodali za več kot milijon dolarjev, od tega so štiri še vedno zelo pomemben del mlekarske dejavnosti, pojasnjuje Kevin Jorgensen, višji analitik v genetskem podjetju Select Sires, ki je lastnik Docinega prvega sina.

https://www.facebook.com/cattleclub.com.onlinesales/videos/396119275497023

Doc bo stara pet let in je zdaj v lasti več lastnikov, ki so usposobljeni za n

Mlada kmetica leta 2022 je postala Urška Kolman Bauman!

Nekaj utrinkov z dogodka najdete v kratkem video prispevku. 

Pred številnimi in bučnimi navijači se je, v napetih in izenačenih spretnostnih igrah, najbolje izkazala 28-letna Urška Kolman Bauman, ki živi na Tratah na Zgornji Velki in je članica Društva kmetic Občine Šentilj.

Celodnevno druženje, izjemno znanje, bučna vzpodbuda občinstva in zabavno ter sproščeno vzdušje, so zaznamovali letošnji 19. izbor, ki se je po devetih letih ponovno odvil na prizorišču Pomurskega sejma.

Drugo mesto je po izredno napetem finalu in kar dveh dodatnih izločevalnih igrah, zasedla Karmen Čarman iz Bučke, članica DPŽ Bučka, tretja pa je bila "domačinka" Sara Smrke iz Negove, članica DPŽ Gornja Radgona. Več o dogajanju pa preberite v naslednji številki časopisa Kmečlki glas.

Duška Knežević Hočevar je višja znanstvena sodelavka na Družbeno-medicinskem inštitutu ZRC SAZU in doktorica zgodovinske antropologije. Je »kvalitativka«, ki je vedno odprta za nove in nepričakovane podatke s terena, ki jo navdušujejo. V zadnjih letih raziskuje predvsem sodobno družinsko kmetovanje, medgeneracijske odnose v družini in vse večje osebne stiske kmetov, ki se morajo neprestano spopadati z nepredvidljivimi spremembami evropske in nacionalne kmetijske politike.

Prostovoljno je delala na kmetiji, kjer je spoznala življenje kmečke družine, zato zdaj bolje razume občutke, s katerimi se soočajo kmetje. V pogovorih z njimi pa je razbrala občutenja in strahove, ki izvirajo iz negotovosti in tveganja v stalno spreminjajočem se kmetijstvu.

Kmetje izgubljajo nadzor nad kmetovanjem ter velikokrat zanikajo, ignorirajo in prikrivajo poškodbe ali slabo zdravje. Načenja jih dolgotrajen stres, ki ga povzročajo vreme, delo, razmere na trgu ter odkupne cene in negativna podoba kmetov kot »on

Kmečka organizacija Agractie Nizozemce poziva, naj danes (15.7.2022) ob 15. uri za 15 minut prenehajo z delom in pokažejo "solidarnost s kmeti". Organizacija Farmers Defence Force (FDF) se je pridružila njihovi pobudi.
 
Kmetje se že več kot dva tedna z različnimi akcijami borijo proti vladni okoljski politiki, ki jih bo močno prizadela ali celo povsem uničila. Z omenjeno solidarnostno akcijo želijo kmetje poslati močan signal v "politični" Haag, da se ne predajajo in, da uživajo podporo javnosti.
 
Predstavniki Agractie so podali še nekatere druge predloge za sodelovanje v akciji. Ob 15. uri lahko vozniki za 15 minut ustavijo svoj avtomobil, tovornjak ali avtobus ter trobijo v znak podpore. Druge zamisli vključujejo privezovanje "kmečkega" robca na avto ali nošenje tega rdečega blaga okoli zapestja, roke ali vratu.
 
Izobešanje obrnjene nizozemske zastave je v zadnjih tednih že postalo simbol kmečkih protestov. Vendar so v Rijkswaterstaatu (nizozemsko Ministrstvo za infrastrukturo in gospod

Na družbenih omrežjih se je pojavil posnetek goreče podružnice živilskega podjetja Picnic, v nizozemskem Almelu. Obrat, ki se financira z velikimi vsotami denarja iz fundacije Billa Gatesa in njegove nekdanje žene Melinde, ima v lasti verigo supermarketov, specializiranih za prodajo 'alternativnih' beljakovin, ki jih poimenujejo 'meso' - čeprav s pravim mesom nimajo nikakršne povezave. Po poročanju medijev je Gates v širitev tega podjetja vložil vrtoglavo vsoto 600 milijonov evrov.

netherlands.postsen

Številni protestniki, vpleteni v sedanjo vstajo kmetov na Nizozemskem, so odkrito izjavili, da verjamejo, da je Gates delno odgovoren za dodatne podnebne zakone, ki uničujejo kmetijstvo. Ali je požar povračilo za uničujočo okoljsko politiko, ki jo je uvedla Ruttejeva vlada s čimer bo uničila več kot polovico vseh nizozemskih kmetov, pa presodite sami. Vzrok požara je nejasen, objekt pa je pogorel do tal.

"Na Nizozemskem velja nova realnost, ki presega vse," pišejo predstavniki organizacije Farmers Defence Force (FDF). Nasprotniki jo sicer radi opišejo kot skrajno in radikalno, v bistvu pa gre za mednarodno skupino kmetov ali s kmetom povezanih ljudi, ki želijo zaščititi in pomagati svojim članom, ko so oni ali njihova družina v stiski ali je njihova posest na udaru okoljskih skrajnežev.

Predstavniki Farmers Defence Force so njihov spodnji video, objavljen na spletu, poimenovali kar "Državljanska vojna":

"Za kmete ne veljajo nobena druga pravila," je povedal Jan Paternotte iz socialno liberalne stranke imenovane D66. Mark Rutte iz konservativno-liberalne politične stranke VVD: "Vsakdo lahko demonstrira, vendar smo civilizirana država." "Dajte policiji več orodij v primeru stopnjevanja (kmečkih) protestov," pa je dal pobudo Jesse Klaver iz zelene in levo usmerjene stranke GroenLinks... v FDF navajajo izjave nekaterih predstavnikov nizozemskih političnih strank in nadaljujejo:

"Odkar kme

Kmetije, ki so v preteklosti hranile svet, želijo prisilno zapreti zaradi dokazovanja države pri »reševanju planeta«. Poskus te prisilne uveljavitve okoljskih ciljev bo dosegel samo eno stvar, ki je globalna lakota.

Zmanjšanje izpustov za 55-60 odstotkov pomeni zapiranje kmetij in drastično zmanjšanje oskrbe s hrano. Na Nizozemskem je odločitev povezana tako s cilji trajnostnega razvoja Agende 2030, kot z evropskim načrtom za ohranjanje Nature 2000, ki učinkovito usmerja in uničuje zasebne lastninske pravice za kmetije, ki živijo v bližini sveže določenih „zaščitenih“ območij. Zdi pa se, da ta območja niso nikoli blizu mest ali krajev, v katerih živijo evropski birokrati. Nenavadno je tudi to, da čeprav je vlada obupno zaskrbljena zaradi ptic, poziva k hitrejšemu širjenju vetrnih turbin, ki zaradi trkov tem pticam škodujejo!

Za vsaj tretjino želijo zmanšati tudi število nizozemske živine. Da bi vlada nadomestila pomanjkanje govejega mesa - živalskih beljakovin, pa je smešno in nerealno

Ko so rejci krav molznic obračali svoje koledarje od leta 2021 na leto 2022, je bilo na obzorju upanje na višje cene mleka. Ko so v začetku leta obračuni za mleko začeli prihajati v poštne nabiralnike, so rejci vsaj za kratek čas občutili olajšanje, čeprav so po drugi strani že čutili pritisk na stroške vhodnih surovin. Doslej so cene mleka že dosegle najvišje vrednosti v zadnjem desetletju, vendar pa so se stroški prireje globoko zažrli v dohodek rejcev krav molznic.

Kmetijstvo kot gospodarska panoga resda še vedno ostaja donosno, primanjkuje pa zavedanja, da v tem realnem času kmetje s trdim delom ne zmorejo več dostojno preživeti. Še huje pa je, da širša javnost kmetov ne prepozna kot bistvene za svoje preživetje ter se ne zaveda tveganosti in težavnosti njihovega dela. Še manj pa razume, da je zagotavljanje kakovosti njihovega življenja nujno potrebno za obstoj kmetijstva v naši državi in za ohranitev prehranske varnosti.

Sistem se po pričevanju s terena podira, javno mnenje kmeto

Zapiranje kmetij spremljajo žalostne zgodbe, rejci pa se poskušajo v najboljši meri soočiti z izzivi na trgu. In ko kmetovanje na družinskih kmetijah postane ekonomsko neizvedljivo in nedonosno, sledi zaprtje, kar je velika izguba. Vsaka kmetijska dejavnost je posel, vendar je tudi mnogo več od tega, je sestavni del skupnosti in v prvi vrsti zgodba ljudi in živali.

Danes je večinoma bistvena le cena, ne glede na to, kje in kako je izdelek pridelan ali prirejen, kar le potrjuje razširjeno miselnost, osredotočeno predvsem na produktivnost in dobiček. Tudi na kmetijah, kar je logično. Seveda bi bila idealna družba tista, ki bi bolj kot količino cenila kakovost in pri tem upoštevala tudi kulturne, okoljske in družbene vidike. Ker se to vse premalokrat dogaja, kmetije postajajo ranljivejše in se pogosto znajdejo v težavah.

Tovrstne težave obstajajo tudi med našimi kmeti in teh zgodb ni malo, zato nas je zanimalo, če so na našem kmetijskem ministrstvu seznanjeni s trenutnim stanjem na terenu

Andrej Podkubovšek je po izobrazbi inženir kmetijstva, podpredsednik Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije in predsednik Komisije za odbiro in ocenjevanje bikov lisaste pasme. S tem znanjem in s pomočjo bogatih izkušenj lahko prepoznava najnovejše smernice v selekciji govedi lisaste pasme ter odbira najboljše plemenjake za zagotavljanje napredka v slovenski populaciji krav lisaste pasme. Tradicija kmetovanja je na njihovi kmetiji že dolga, intenzivneje pa so se z rejo visoko produktivnih krav molznic začeli ukvarjati leta 1999. Sledila so leta intenzivne selekcije in prvih nakupov krav lisaste pasme avstrijskega porekla, pred petimi leti pa je padla še odločitev za gradnjo novega hleva na nadomestni lokaciji, saj na trenutni hlev ni dopuščal širitve.

Tik pred prelomom tisočletja, ko so začenjali z intenzivnejšo rejo, pasemska usmeritev na kmetiji še ni bila prioriteta, pomembno je bilo le, da so bile krave usmerjene v prirejo mleka. Ker so jim nekateri strokovnjaki odsve

Med posameznimi pasmami pri nas ima sicer najmanjši delež, a je trend rasti v zadnjem desetletnem obdobju zelo velik. »Letno se nam na novo pridruži tudi po 30 in več rejcev,« pove Anton Jamnik, predsednik Rejskega Društva CIKA, in doda, da je v društvu trenutno povezanih več kot 400 članov. Med njimi je resda veliko starejših rejcev, vendar pa ne manjkajo niti mladi, ki jih zanima reja te nezahtevne in naše edine avtohtone pasme goveda. V rejskem programu te pasme je zapisano, da je kombinirana s poudarkom na mlečnosti.

Danes večina rejcev cikasto govedo redi kot dojilje za prirejo telet za zakol, so pa tudi uspešne kmetije z molznicami cikaste pasme, ki se ukvarjajo s predelavo tega mleka v mlečne izdelke.

Namen pridobivanja znanja o ocenjevanju živali je predvsem ta, da se bodo rejci pred nakupom živali lažje osredotočili na napake in kupili žival brez nezaželenih barvnih znakov. Cike z nezaželenimi barvnimi znaki se namreč avtomatično uvrstijo v nižji del rodovniške knjige, poleg

Pristni, mladi in inovativni par, ki ju preveva pozitivna energija, odlikujejo pa delavnost, skromnost in prizadevnost, se nedvomno lahko pohvali z odličnimi mlečnimi izdelki. Med njimi izstopata na Dobrotah slovenskih kmetij z zlatim priznanjem že trikrat nagrajena Domača mocarela in njuna najbolj prodajana sadna skutka, imenovana Frutka. Eva in Matevž dokazujeta, da z butično prodajo vrhunskih mlečnih izdelkov lahko dosežeš veliko dodano vrednost na kmetiji, usmerjeni v prirejo mleka. Uspeha in napredka pa ni brez sodelovanja in dopolnjevanja tako v hlevu in v sirarni, kot tudi v prostem času, priznata Eva in Matevž, ki sta medsebojno tako usklajena, da si v pogovoru večkrat dopolnjujeta celo stavke.

Matevž odlično sodeluje tudi s svojima staršema Pavletom in Meto. »Matevžu povsem zaupata in mu puščata proste roke, saj sta ga že zdavnaj prepoznala kot resnega in marljivega,« pove Eva in doda, da je Matevž že pri 18 letih zaradi družinskih dogodkov začel trdo delati na domači kmetij

Na cvetočem travniku polnem rož, se sprehaja podmladek naše edine avtohtone pasme goveda. Majhni raziskovalci cikaste pasme na planini Lipovec.

S svojim delom rušijo precej mitov, med drugim tudi tega, da uporaba robota za molžo v pašnem sistemu ni mogoča. S svojo prakso dokazujejo nasprotno, z delom pa potrjujejo, da prezimovanje na mrzlih zimskih pašnikih pod goteniškim Snežnikom govedu ne predstavlja težav ter da je pri njih preračunano bolj racionalno najeti strojne usluge za košnjo travnikov in spravilo krme, kot nabaviti celotno seneno linijo.

Poleg divjadi in zveri, ki jih iz čudovitega kočevskega pragozda vse prepogosto zanese na njihove pašnike, pa trenutno največjo grožnjo njihovi kmetiji predstavlja namera o postavitvi novega policijskega vadbenega centra na kmetijskih površinah, ki jih najemajo od Sklada kmetijskih zemljišč.

»Na ta račun bomo ob 16 hektarjev pašnikov, ki so se jih na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) že polastili, izgubili pa bomo tudi pregonsko pot za krave,« pojasnjujeta Jaša in Vito, ki dodajata, da se aktivno borijo proti uresničitvi te namere. Gotenica je med zadnjimi oazami neokrnjene nar

Temperature lahko poleti sežejo krepko preko 30 °C, kar povzroča toplotni stres pri piščancih. Visoka temperatura v kombinaciji z visoko stopnjo vlažnosti pa je lahko usodna za piščance. Toplotni stres pa pri perutnini ne bo samo poslabšal počutja, ampak lahko povzroča tudi pogine, izgubo produktivnosti ter veliko ekonomsko izgubo.

Toplotni stres lahko vpliva na katero koli vrsto perutnine v kateri koli fazi razvoja. To se zgodi, ko se telesna temperatura ptice dvigne na nevarno raven zaradi neučinkovitega odvajanja toplote. Ko se vročina in vlaga dvigujeta, lahko ugotovite, da se tudi vedenje piščancev močno spremeni, saj bodo poskušali uravnavati svojo telesno temperaturo. Razprli bodo svoja krila in izpostavili nepernate dele telesa ter hitreje dihali. Z dvigom temperature se namreč poveča tudi hitrost dihanja, zaradi česar z mišično aktivnostjo ustvarijo še več toplote. Da bi se ohladili, bodo piščanci pili več vode, vendar še vedno ne dovolj, da bi nadomestili izgube zaradi dihanj