Glede na povzetek spletnega seminarja IEC je Mulder začel z opisom sprememb na svetovnem trgu, ki jih je doživela dejavnost prireje jajc leta 2021, pri čemer je poudaril moteče dejavnike, vključno s COVID-19, cenami krme in aviarno influenco. Kljub tem izzivom Mulder pričakuje stalno okrevanje leta 2022.

Ključni izziv svetovne dejavnosti prireje jajc še naprej ostaja pandemija COVID-19.

"Gre za obvladovanje nestanovitnosti na trgu, s čimer se bomo še vedno ukvarjali tudi v tem letu. COVID-19 očitno še ne gre nikamor in bo še vedno povzročal nestanovitnost na trgih."

Mulderjev seznam dolgoročnih napovedi o vplivih COVID-19 na naložbe je vključeval zmanjšanje obsega trga, povečanje spletne distribucije hrane, nadaljevanje dela na daljavo in večjo osredotočenost na lokalno maloprodajo. Motnje pri delu bodo po njegovih napovedih še naprej vplivale na distribucijo.
 
Mulder tudi pričakuje, da bodo stroški krme še naprej visoki, saj bodo svetovne zaloge ostale nizke.

"Zdi se, da je pšeni

Na kmetiji iz okolice Kamnika so pred letom in pol kupili teden dni starega telička lisaste pasme, ga vzrejali leto in pol ter ga nato z vso ustrezno dokumentacijo oddali v zakol v klavnico Meso Kamnik. Tam so se dogovorili za uslužnostno klanje, saj so želeli meso bika vzeti nazaj za domačo uporabo. Žal mesa tega bika niso prejeli, saj so na prevzemu ostali praznih rok oz. so se morali zaradi sistemske napake v klavnici zadovoljiti z mesom bika drugega rejca.

Kaj se je torej zgodilo oz. kaj je šlo v klavnici narobe in zakaj je rejec po pritožbi nad napako dobil še slabše plačane telice, ki jih je odkupila KGZ Kamnik?

Razočaran rejec, ki se iz subjektivnih razlogov v časopisu ne želi izpostaviti z imenom in priimkom, navaja, da so vse živali označene od rojstva do zakola in da v Sloveniji obstaja centralni register vzrejnih živali. Prav tako ima klavnica Meso Kamnik ustrezne certifikate za sledljivost živali in mesa z vsemi žigi, ki so potrebni tudi za distribucijo mesa v tujino. Zato

 
Italija je v četrtek prepovedala lov in številne druge dejavnosti na prostem v dveh severnih regijah, ki ju je prizadel nedavni izbruh afriške prašičje kuge, smrtonosne prašičje bolezni.

 Afriška prašičja kuga je neškodljiva za ljudi, pogosto pa usodna za prašiče, kar povzroča finančne izgube za kmete. Izvira iz Afrike, preden se je razširila v Evropo in Azijo, pa je že pobila na stotine milijonov prašičev po vsem svetu.

Odredba, ki sta jo podpisala minister za zdravje Roberto Speranza in minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli, zadeva 114 podeželskih območij v severozahodnih regijah Piemonta in Ligurije, kjer so ugotovili, da so štirje divji merjasci prenašalci bolezni.

Poleg prepovedi lova bo prepovedano tudi nabiranje gob in tartufov, ribolov, pohodništvo, kolesarjenje na teh območjih in kakršna koli druga dejavnost, ki vključuje neposreden ali posreden stik z okuženimi merjasci, piše v izdani odredbi s strani ministrov.
 

Izjemoma je še vedno dovoljen ciljni lov na divje prašič

Danes so v sodobnem hlevu, ki je v intenzivni fazi prenove, še vedno molznice, čeprav so z rejo krav pred časom že skorajda prekinili. Na osmih hektarjih njiv pa pridelujejo listnato zelenjavo, plodovke, korenovke in gomoljnice, stročnice, čebulnice, zelišča in še bi lahko naštevali. Vse prodajo na centralni ljubljanski tržnici, kjer so prisotni od torka do sobote, zelenjavo prodajajo tudi gostilnam in doma. Hribarjevi povedo, da je tovrstna pridelava lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, priznavajo pa, da brez nje danes v prenovljenem in predelanem hlevu za krave molznice ne bi stal nov molzni robot, nad katerim so tako navdušeni, da pravijo, da so se zanj odločili najmanj deset let prepozno.

Ker robot namesto njih opravi molžo, jih zelo razbremeni, zato se lahko bolj posvetijo delu na njivah. »To seveda ne pomeni, da v hlevu nismo prisotni, ampak, da čas, ki smo ga prej namenili za molžo, zdaj posvetimo delu v rastlinjakih in na njivah,« pove najmlajši od treh

Genotipizacija goveda omogoča hitrejši napredek v reji, oceno genomskih plemenskih vrednosti (PV) telic in lažjo izbiro bika za njihovo osemenitev, večji prihodek na kmetiji s prodajo plemenskih živali in embrijev z znano genomsko PV, krajši generacijski interval, odbiro živali že ob rojstvu in hitrejši genetski napredek.

Če bi rejec želel svoje živali genomsko testirati, naj se obrne na Zvezo rejcev govedi rjave pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije ali selekcionista oz. kontrolorja s področnega zavoda.

Kot je povedala Marija Klopčič, izredna profesorica na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji v okviru strokovnih nalog omogoča, da rejec sam odvzame tkivo iz ušesa goveda ob številčenju, lahko pa to storijo strokovni tajniki društva ali selekcionisti na področnih zavodih.

»Najbolj uporaben je vzorec tkiva iz ušesa, lahko pa se uporabi tudi dlaka, br

Vsako mleko vsebuje somatske celice, vendar na splošno velja, da jih je v mleku zdravih krav pod 200.000 na mililiter. Večje število je nenormalno in kaže na verjetnost okužbe. Evropska zakonodaja sicer predpisuje ≤ 400.000 somatskih celic na mililiter mleka, v Ameriki je ta meja 750.000 celic/ml, v Kanadi 500.000 celic/ml, v Švici pa 350.000.

Ena od pomanjkljivosti ameriške industrije mleka na mednarodnih trgih je zato nedvomno standard za kakovost mleka. Poseben standard o dovoljenem številu somatskih celic (ŠSC) je zato ovira in trženjska pomanjkljivost za prodajo ameriških mlečnih izdelkov v nekatere države, navajajo v ameriškem kmetijskem mediju Progressive Dairy.

Ker Američani dovoljujejo mleko z do 750.000 celicami na mililiter, medtem ko drugi večji svetovni izvozniki mlečnih izdelkov omejujejo njihovo število na 400.000 celic/ml, se zdi, da je ameriško mleko slabše kakovosti. Podrobnosti o izračunih to razliko nekoliko zožijo, vendar pa je vsebnost še vedno visoka.

Analiza mle

Začetki na novo obujene kmetije segajo približno 16 let nazaj, ko so sprva začeli z rejo desetih plemenskih svinj te pasme, kasneje pa so zaradi velikega povpraševanja sklenili njihovo število povečati na 30. »To število vzdržujemo še danes, zato nam v turnusu prasi 20 do 25 svinj, 5 do 10 mladic pa je vedno v rezervi. Prodajamo prašiče za nadaljnjo rejo, težke 20 do 40 kilogramov, odojke, pitance in tudi breje plemenske svinje, meso izločenih starih svinj pa doma predelamo v prepoznavne in dobro iskane suhomesnate izdelke,« uvodoma pove Bojan Lešnik, ki skupaj s Tončko, ki izhaja iz Kamenikove kmetije in je na njej tudi rojena, ter z mladim in najverjetneje bodočim prevzemnikom Urbanom pripravlja prostor in sestavine za izdelavo krvavic.

Povpraševanje je veliko, krvavice so že naročene, zato naš pogovor steče kar v prostoru za predelavo mesa na njihovi nadvse zgledno urejeni kmetiji, kjer je zaznati ljubezen do lesa ter zbirateljstva starih kmetijskih pripomočkov in orodja.

»Na leto

Na UVHVVR so včeraj na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav potrdili prvi primer aviarne influence (H5N1) pri domači perutnini na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica.

Sum je včeraj postavil veterinar praktik na podlagi prijave imetnika o povečanem poginu perutnine. Ukrepi na omenjenem gospodarstvu in območjih z omejitvami se izvajajo v skladu z zakonodajo.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato ponovno opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škoda, ki jih pojav bolezni povzroči. 

Pri znakih, ki bi lahko kazali na pojav aviarne influence v reji, je treba biti pozoren predvsem na:

• zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 5 %),
• padec nesnosti (za več kot 5 %),
• povišan pogin (za več kot 3x od običajnega dnevnega pogina),
• kakršne koli klinične znake (živčni znaki, respiratorna obolenja, driske) ali posmrtne spremem

Cene mineralnih gnojil, za proizvodnjo katerih potrebujejo zemeljski plin, namreč rastejo v nebo – tudi zaradi izvoznih omejitev s strani Rusije in Kitajske, kar predstavlja dodatne izzive za kmetijske dobavne verige. Slovenski kmetje so načeloma pokupili vse razpoložljive zaloge mineralnih gnojil po starih cenah, količine pa niso primerljive z lanskimi. Zadruge velikih zalog niso imele, po novih cenah pa mineralnih gnojil ne dobavljajo, saj kmetje po njih ne povprašujejo. Trenutno vsi čakajo na razvoj dogodkov v novem letu in spomladi, saj analitiki napovedujejo padec cen zemeljskega plina in s tem tudi cen gnojil.

Po pisanju tujih medijev trženje gnoja prašičev, konjev, goveda in digestata iz čistilnih naprav ter bioplinarn še nikoli ni bilo tako veliko, in sicer prav zaradi svetovnega pomanjkanja mineralnih gnojil. Povpraševanje po organskih gnojilih raste po vsem svetu. Nekatere farme v Avstraliji poročajo, da je prodaja komposta iz perutninskega gnoja močno narasla – v samo zadnji

Količina prirejenega mleka v EU je v obdobju od januarja do septembra 2021 nekoliko nad lanskoletno (+0,3 %), čeprav je deset držav članic poročalo o zmanjšani prireji, vključno z Nemčijo (-1,2 %), Francijo (-0,9 %), Nizozemsko (- 1,7 %). Povprečne cene mleka na evropskih kmetijah so se letos vsak mesec nekoliko zvišale in ostale nad ravnjo zadnjih let (38,5 centov za kilogram, kar je za 3,1 % več kot prejšnji mesec in za 9,7 % več kot oktobra).

Če primerjamo oktober 2020 in 2021 naj bi bila slovenska odkupna cena mleka višja za 7 %. Številke o zvišanju cene mleka se sicer dobro berejo, vendar je ob tem potrebno navesti tudi naraščajoče stroške krme (mešanica žitaric, ogrščice in sojine moke) za krave molznice v EU. Po podatkih Evropske komisije naj bi se ti stroški v primerjavi z lanskim letom povečali za 25 %, če upoštevamo še naraščajoče cene energentov pa stroški prireje narastejo na 30 do 40 %.

Dogajanje po svetu

Prireja mleka se upočasnjuje tudi v ZDA, Oceaniji in Združenem kralj

Naraščajoče cene energije po vsem svetu so dvignile proizvodne stroške za mineralna gnojila, kar je povzročilo nižjo svetovno proizvodnjo in omejitve izvoza. Kitajska, ki je največji svetovni proizvajalec in izvoznik gnojil in dobavlja približno 10 % svetovne sečnine in 30 % svetovnega fosfata, je uvedla izvozne omejitve, da bi zagotovila ustrezno domačo oskrbo. Rusija, ki je četrta največja proizvajalka dušikovih gnojil pa prav tako omejuje izvoz dušikovih in fosfatnih gnojil, da bi povečala domače zaloge.
 
Naraščajoči stroški energije, zlasti petkratno zvišanje evropskih cen zemeljskega plina, so prisilile tovarne, da so ustavile ali omejile proizvodnjo mineralnih gnojil. To je povzročilo 10-odstotno zmanjšanje svetovne proizvodnje amonijaka. Nižja evropska proizvodnja pa na drugi strani ustvarja priložnosti za severnoameriški izvoz in podpira višje cene, pri čemer so se cene amonijakovih gnojil v zadnjem letu podvojile. Pričakuje se, da bodo severnoameriški proizvajalci povečali proi

Datum velikih demonstracij kmetov s traktorji, v Bruslju, 13. in 14. decembra, je prestavljen na datum, še ni določen.

 

V želji po pravem, dejanskem dogovoru za pravično kmetijsko-živilsko in podnebno politiko, ki zadeva kmete iz vse Evrope, so bile predvidene velike demonstracije v Bruslju. Zaradi trenutne situacije vezane na kovid, so z Evropskega odbora za mleko (EMB) sporočili, da so napovedane demonstracije 13. in 14. decembra prestavljene na datum, ki še ni določen.

Vsak kmet bi moral imeti možnost, da pride v Bruselj in od oblikovalcev politike EU zahteva ustrezen kmetijski dogovor, ne da bi se moral ob soočiti z omejitvami vstopa ali izstopa v državo, kot velevajo trenutni predpisi o karanteni.

Tako bodo 13. decembra v mnogih evropskih državah potekale akcije, ki jih bodo izvedle kmečke organizacije LsV, FDF in EUnited Agri, kjer bodo kmetje ponovno poudarili, da je prišel čas za izboljšave. Na tisoče evropskih kmetov bo na ulicah zahtevalo pravično prehransko in podnebno pol

»Kmetijstvo se sooča z eno največjih kriz v zadnjih petnajstih letih, cene energije, goriv, gnojil in krmil rastejo, odkupne cene so nizke in vsa ta nestalnost na trgu nas lahko upravičeno skrbi,« je povedal Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS) na tradicionalnih regijskih posvetih. Na njih so strnili in analizirali iztekajoče se leto, ga postavili v perspektivo finančne uspešnosti ter govorili o ključnih tematikah letošnjega in prihodnjega leta. Po prvem posvetu ZZS so še isti dan potekala pogajanja Vlade RS in kmetijskih nevladnih organizacij, na katerih je sodeloval tudi predsednik ZZS in o čemer pišemo v drugem članku.

»Pogajanja so bila dolga in naporna in dokazujejo, da s povezovanjem in sodelovanjem lahko dosežemo tisto, kar slovensko kmetijstvo potrebuje,« je povedal Florjančič o dodatnem denarju ter dodal, da od strateškega načrta veliko pričakujejo. »Od tega je odvisen obstoj kmetij in zadrug ter koliko hrane bomo pridelali v prihodnje. Prehranska neodvi

V Levpi, naselju v občini Kanal ob Soči, se na 380 metrov nadmorske višine odpre pogled na kmetijo in pašnike, kjer gospodar Urban Šuligoj med sezono pase čredo desetih krav dojilj pasme limuzin. Iz črede, v kateri je še nekaj križank med rjavo in pasmo limuzin, pa počasi prehaja na čisto pasmo. Z izboljšanjem genetskega potenciala v čredi bo namreč dosegel boljšo finančno učinkovitost reje, od katere pa ni odvisen, saj kmetijstvo ni njegov glavni vir zaslužka.

Na strmih površinah, ki spadajo v območje z omejenimi dejavniki, je veliko ročne obdelave, dodatno delo pa povzročajo tudi divji prašiči, ki razrijejo veliko zemljišč. Prašiči pa niso edina divjad, ki povzroča skrbi, Urban se namreč boji volka in medveda, ki sta nedvomno prisotna na tem območju.

»Pred dvema letoma je bil v sosednji vasi uplenjen medved, zato vsako pašno sezono trepetam za čredo. Skrbi me predvsem zato, ker bi čredo povsem preplašil, če bi uspel priti v čredinko,« pove Urban in dodaja, da zato lahko živali postan

O Bovaer-ju, ki ga je razvilo nizozemsko podjetje DSM, so razpravljali na panelu EFSA za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (EFSA FEEDAP Panel). Prehransko dopolnilo je namenjeno zatiranju encimov, ki proizvajajo metan v kravjem vampu. Bovaer naj bi zmanjšal izpuste za približno 30 odstotkov pri kravah molznicah in po poročanju raziskovalcev v DSM - za kar 90 odstotkov pri pitanem govedu.
 
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je po poročanju Euractiv ugotovila, da je Bovaer učinkovit, znanstveno oceno pa je zahtevala tudi Evropska komisija (EK). Čeprav je izdelek odobrila EFSA in ga označila kot varnega za živali in ljudi, ki bodo uživali njihovo meso in mleko, se bodo države članice EU same odločile, ali bodo izdelek odobrile v prihodnjih mesecih. V Braziliji in na Kitajskem ima Bovaer za uporabo že zeleno luč.
 
EFSA je še opozorila, da je pri dodajanju v krmo pomembno upoštevati priložena navodila za uporabo in priporočene količine. Če se aditiv uporab

Kmetje iz številnih evropskih držav se bodo, 13. in 14. decembra, odpravili v Bruselj, kjer bodo organizirali velik protest in zahtevali pravičen kmetijski sistem. Hkrati s kmetijskim svetom EU bodo rejci v evropski četrti s svojimi traktorji zahtevali pravično podnebno politiko.

Uvodna tiskovna konferenca bo 13. decembra ob 9.00 v Residence Palace (Soba Maelbeek, Rue de la Loi 155, 1040 Bruselj). Protest se bo nato začel ob 11.00 na Place du Luxembourg.
 
"Evropski državljani so pri oskrbi s hrano odvisni od nas kmetov. In med pandemijo je postalo še posebej očitno, da to nalogo opravljamo zanesljivo in odgovorno. Kljub temu smo kmetje sami pod vedno večjim pritiskom. Zaradi resnih napak, ki so bile storjene v preteklosti, sedanji kmetijski sistem že zdaj ne more zagotoviti cen, ki bi zagotavljale ustrezno pokritost stroškov prireje in pridelave. Nove strategije, med drugimi tudi evropski zeleni dogovor, bodo te stroške samo še povečale. Te strategije ne predvidevajo kritja stroškov, po

Kot kažejo trenutni izračuni, so kmetje v Nemčiji za tržno leto 2020/21 dobili povprečno 48,66 centa za kilogram ekološkega mleka. Po izračunih stroški prireje znašajo 64,39 centov za kilogram, kar pomeni, da so se rejci soočali s 24-odstotnim primanjkljajem.

V letih od 2016/17 do 2020/21 so rejci krav molznic na ekološki način v povprečju porabili 51,98 centov izključno za kmetijske vložke in splošne obratovalne stroške brez plač. To pomeni, da je gospodarjem kmetij in njihovim družinam ostalo le 8,07 centa na kilogram mleka kot plačilo za svoje delo. Glede na ta dejstva prireja ekološkega mleka ni ne socialno in ne ekonomsko trajnostna, so zapisali na evropskem odboru za mleko.

Podatke o stroških prireje mleka v nemškem sektorju ekološkega mleka je zbral nemški urad za ekonomijo kmetij in podeželja (BAL), ki jih vsako leto posodablja.

 
Razmerje med ceno in stroški kaže, v kolikšni meri odkupne cene pokrivajo stroške prireje mleka na ekoloških kmetijah. V tržnem letu 2020/21 je cena

Vebrov hlev, tako kot Podpečanov, leži v Galiciji pri Žalcu in je v uporabi že dobro leto. Hlev dimenzij 45 x 29,5 metrov, v katerem je prostora za skupno 100 glav goveje živine, je sodoben, prostoren, zračen in z razgledom. Tako gospodar, kot živali imajo namreč skozenj pogled na čudovite Kamniško- Savinjske Alpe. "Vsako jutro z veseljem vstopim vanj in prepričan sem, da se krave v njem počutijo prav tako dobro kot jaz," je zadovoljen, še ne 40-letni Tomaž Veber, ki se zaveda, da je bila gradnja neizogibna.

V tem hlevu je veliko dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na človeka in živali ter izboljšujejo ekonomsko učinkovitost dejavnosti prireje mleka, kljub visoki naložbi. Višja mlečnost, nižji računi za veterinarja in manj poškodb krav ter mastitisov, pa so začetni izkupiček enoletne vselitve.

"Delo je veliko lažje, precej manj je fizičnega dela. V starem hlevu sem prej preživel po osem ur, delal pa sem v čedalje bolj nevzdržnih razmerah. Ročno sem kidal, teleta so bivala vsepovsod, kje

Na 380 metrov nadmorske višine, se v Levpi odpre pogled na kmetijo in pašnike, kjer gospodar Urban Šuligoj med sezono pase čredo desetih krav dojilj limuzin pasme. Čreda, kjer je še nekaj križank med rjavo in limuzin pasmo, se je že vrnila s paše. Med njimi pa je tudi 20 let stara krava dojilja, križanka med rjavo in limuzin pasmo, odličnega karakterja, zato bo slovo od nje težje kot običajno, priznava gospodar. „Pri 17 letih je še telila dvojčke, zdaj pa ni breja,“ pove in prizna, da je letos preživela svoje zadnje poletje na paši.

Na severozahodnem pobočju Banjške planote se nahaja naselje Levpa, v katerem v teh časih kmetujeta le še dva kmeta. Eden izmed njiju je Urban Šuligoj, ki se ukvarja z rejo krav dojilj pasme limuzin, primerne za pašo na strmih bregovih.

Kmetovanje zahteva veliko dela in truda, saj je v naselju in okolici le malo ravnega sveta, dejavnost pa zaradi majhne črede ni tako donosna, da bi na kmetiji zanj zagotavljala delovno mesto. Pri odkupnih cenah mesa, ki so med 3,50 in 3,60 evre za kilogram, z desetimi dojiljami v reji ter prodajo njihovih potomcev in potomk, je namreč nemogoče preživeti. Zato se usmerja v razvoj vrhunskega genetskega potenciala v čredi in izboljšanje finančne činkovitosti dejavnosti s prodajo plemenske živine.