Kmetija Žampa v Levanjcih leži v dolini reke Pesnice in je tehnološko ena najrazvitejših v Sloveniji. Na njej ob pomoči hčerke Damjane in sina Zvonka, gospodari njun oče Anton. Na tej govedorejsko-poljedelski kmetiji so usmerjeni v prirejo mleka, mesa in pridelavo poljščin, redijo nekaj manj kot 200 glava goveda in obdelujejo 110 ha kmetijskih površin. Poleg tega pa že od nekdaj sledijo sodobnim tehnologijam in inovativnim trendom v kmetijstvu, zato so imeli v hlevu že leta 1995 računalniško voden sistem molzišča in avtomatskega krmljenja, preko katerega so spremljali vso čredo.

Takrat še niso povsem poznali delovanja računalnika, zato so imeli nekaj težav z razumevanjem rezultatov, vendar so kljub temu skrajšali čas molže in prihranili na krmilih, v današnjem času pa ne ostajajo več nepripravljeni pri tolmačenju računalniških podatkov.

Gradnja še poteka

Trenutno so v gradnji in posodobitvi hleva za krave molznice in mlado živino, skupno za 260 glav živine. Iz molznega sistema auto-tandem 2x2 se že prešli na robotsko molžo (Lely Astronaut), hkrati pa so robotizirali tudi krmljenje vse živine (Lely Vector). Ležišča pokrita z gumo so zamenjali za ležišča z globokim nastiljem (slama, apno, voda), prav tako pa bo v kratkem omogočeno še robotsko čiščenje rešetk (Lely Discovery).

Robot za čiščenje rešetk (Lely Discovery) bo kmalu v pogonu.

Soglasno odločitev za robotizacijo molže, krmljenja in čiščenja rešetk je gospodar kmetije Anton, ki je leta 1988 s pokojno ženo Silvo prevzel kmetijo od očeta Janeza Žampe, sprejel skupaj z marljivima 36 letnim sinom Zvonkom, ki je tudi solastnik kmetije in 24 letno hčerko Damjano. Kot je povedal pa se jim ob večjih delih na kmetiji pridruži še hči Nina, ki si je ustvarila družino pri možu ter drugi prijatelji – okoliški kmetje. Pri vsakodnevnih opravilih pa jim pomaga še redno zaposleni delavec.

Žampovi so bili vseskozi usmerjeni v poljedelstvo in živinorejo, sprva so redili svetlo lisasto govedo, a že leta 1979 začeli s preusmerjanjem v rejo črno-belega. Ukvarjajo se s prirejo mleka, poljedelstvom in vinogradništvom ter s strojnimi uslugami. Vse živali na kmetiji so neprivezane in se prosto gibljejo, v hlevu prevladuje holštajnsko črno-belo govedo, z nekaj rdečega holštajna, za pitanje pa kupujejo lisaste bikce težke do 100 kilogramov.

V hlevu je trenutno 50 krav molznic črno-bele pasme

Guma ni tako udobna kot je lahko slama

Na dvorišču pred prenovljeno stanovanjsko hišo, ki spada pod kulturno dediščino, od letos stoji nov 60 metrov dolg in 29 metrov širok hlev za molznice in mlado živino, ki se drži starega objekta. Leta 2003 so sicer že dogradili hlev za krave molznice in mlado govedo. Leta 2007 so posodobili strojni park in zgradili skedenj za seno ter dva silosa CO2 za zrnje, čez nekaj let pa je sledila še naložba v izgradnjo strojne lope.

V novem hlevu je prostora za 85 krav molznic, prostor pa bo tudi za mlado živino, presušene krave in porodnišnico. Za ležišča z globokim nastiljem so se odločili zaradi udobja krav. »Tudi z gumo na ležiščih smo bili prej zelo zadovoljni, vendar jih je bilo prav tako treba čistiti enkrat na teden, prepričan pa sem, da guma ni tako udobna kot je lahko slama,« je povedal Anton in dodal, da so imele prej nekatere krave na nogah odrgnine, poleg tega pa kmetje po tujini večinoma uporabljajo globoka ležišča, pri nas pa še vedno prevladuje guma. 

Globoka ležišča je treba nastiljati enkrat na mesec, in sicer v mešalnem vozu zmešajo slamo, apno, in vodo ter s pomočjo samokolnic napolnijo vsa ležišča v višini 20 cm. Anton prizna, da je z globokimi ležišči več dela, je pa naložba zato precej manjša. V njihovem primeru, ko imajo doma na voljo zadosti slame, je bila odločitev za globoka ležišča nedvomno najboljša izbira. Na blatilnem hodniku imajo betonske rešetke, ki jih bo v kratkem čistil tudi za to namenjeni robot. Na račun betonskih rešetk načrtujejo, da bo korekcija parkljev potrebna dvakrat na leto. Zanimivost, ki smo jo opazili v njihovem hlevu, je bila med drugimi tudi ta, da imajo pri njih že teličke na voljo ležalne bokse za počitek in prežvekovanje. Ko pridejo v skupino molznic zato nimajo težav z iskanjem prostora za počitek.

Obdelovalne površine na kmetiji Žampa:

-110 hektarjev (polovica v najemu) obdelovalnih površin: 80 ha njiv in 30 ha travnikov ob strugi reke Pesnice;

- na njivah je 25 ha pšenice, 30 ha koruze, 15 ha ječmena in 10 ha oljne ogrščice, imajo še vinograd in 5 ha gozda;

- težka tla za obdelavo;

 - vse površine so hidromeliorirane;

 - ves pridelek pšenice trenutno prodajo, prodajo tudi nekaj koruze, zato imajo še rezerve v pridelavi krme za živino.

Robot ta krmljenje Lely Vector

Z robotom za krmljenje mlečnost narašča

Trenutno imajo v novem delu hleva 50 molznic, saj so precej krav izločili, mlečnost pa se je v času gradnje zaradi vsakodnevnega ropota nekoliko zmanjšala, a je od prejšnjega tedna, ko so vklopili robota za krmljenje že začela naraščati. »Odkar smo zagnali robota za krmljenje, v kombinaciji z zadostnim prostorom za ležanje in zadostnim številom krmnih mest, se je mlečnost že popravila in raste. Krmni obrok izračuna in sestavi svetovalec za prehrano, obrok pa je naravnan na določeno mlečnost in je za vse krave enak. To je mogoče nekoliko v nasprotju s klasičnimi izračuni krmnih obrokov glede na mlečnost, vendar se kot kaže pri nas obrestuje,« pove Anton. Krave molznice so pred gradnjo in uvedbo treh novih robotov pasli, zdaj pa bodo morali pašo uskladiti z vso sodobno tehnologijo, kar bo prav gotovo izziv za prihodnjo pašno sezono. Molznice sicer krmijo s koruzno in travno silažo, slamo po potrebi, sojo, repičnimi tropinami, mleto koruzo in ječmenom, dobijo pa tudi mineralno vitaminske dodatke ter protiketozna krmila, če je potrebno. Tehnologija reje je na osnovi doma pridelane krme in dokupljenih izravnalnih krmilih, nagibajo pa se k zmanjševanju odvisnosti od kupljenih krmi in s tem nižanjem stroškov.

Povprečna mlečnost iz leta 2019 je 10.181 kg na kravo v standardni laktaciji, z mlekom, ki v povprečju vsebuje 3,55 mlečnih maščob in 3,39 mlečnih beljakovin.
 

Izbrani robot za krmljenje Lely Vector :

 - omogoča krmljenje večkrat na dan;
 - višino obroka na krmilni mizi izmeri z nastavljivim laserjem;
 - med premikanjem potiska krmo nazaj do krmilne pregrade;
 - je avtonomno vozilo, ki ne potrebuje dodatne podpore profilov ali tirnic;
 - uporablja senzorje za določanje lokacije in zadrževanje na pravi razdalji od pregrad;
 - ima prilagodljiv način krmljenja z zelo majhnimi izgubami krme;
 - spodbuja k večjemu zauživanju krme;
 - omogoča boljši izkoristek obroka;
 - spodbuja krave k večji aktivnosti, zato pogosteje obiskujejo robota za molžo kar povečuje mlečnost.

Vložiti in napredovati

Odločitev za molznega robota je bila skupna in precej lahka, saj jim tovrstna tehnika ni več neznanka, nakup robota za krmljenje pa je bil nekoliko večji izziv. »Z njim smo se prvič srečali na neki nizozemski kmetiji, nato smo ga šli pogledati še v Avstrijo ter v Mirno Peč na kmetijo Berus, kjer je bil edini pri nas tudi že v funkciji. Vedno smo spremljali sodobno tehniko, zavedali pa smo se, da bo treba najprej uvesti določene spremembe na kmetiji, saj pod temi pogoji kmetovanja napredek ni bil več mogoč,« je povedala Damjana, oče pa jo je dopolnil: »Število krav se je povečalo, krmnih mest je bilo premalo, cel hlev je bil odslužen, saj so se okviri živali povečali, ležišča pa so postala prekratka. Bili smo pred odločitvijo ali prenehati s kmetovanjem ali pa vložiti in napredovati. »Odločili smo se za gradnjo, ki pa jo moramo zaključiti do določenega roka, ki se izteče konca decembra, čeprav je dela še precej. Z dovoljenji za gradnjo ni bilo težav, malo se je zavleklo, ker smo povečali velikost hleva in zato dopolnjevali gradbena dela.« Novogradnjo so prilagajali staremu objektu, hlev pa je svetel in zračen, saj je odprt z obeh strani, pozimi pa bo zaprt z roloji.

Cena naložbe:

 - Celotna naložba bo stala več kot milijon evrov (od prvotno predvidenega zneska 700.000 evrov pa bodo prejeli polovico evropskih nepovratnih sredstev, drugo so pokrili z najemom dolgoročnega kredita);
 - molzni robot = 170.000 evrov;
 - robot za krmljenje = 145.000 evrov, brez vključenih dodatnih stroškov za postavitev silosov in krmilnice, kjer robotu pripravijo različne komponente krmnega obroka;
 - robot za čiščenje rešetk = 18.000 evrov.

Robot lahko skozi dvorišče prehaja s hleva v hlev

Krmni robot ima za vsako skupino živali določen natančen krmni obrok. Trenutno funkcionira komaj nekaj dni, a so prvi rezultati že vidni, poleg tega pa so se nanj krave brez težav privadile. »Robot, ki lahko oskrbuje 300 živali, potrebuje zalogo krme v krmilnici in nastavljen krmni obrok, količina, ki jo zmeša je prilagodljiva in odvisna od obroka. Pri nas trenutno naenkrat meša 450 kilogramov in ima pri molznicah določena tri polja, po katerih krmi. Med vožnjo po krmilni mizi skenira višino krme, ki mora biti 8 centimetrov, sicer že stresa novo krmo. Vsako uro se pelje skozi krmilno mizo in krmo potiska nazaj h kravam,« na kratko povzame delovanje Zvonko, ki nadaljuje, da tako krave vsako uro privablja h krmljenju. Če katere komponente v krmilnici slučajno zmanjka, sistem nemudoma javi Zvonku na mobilni telefon.

Zvonko preko mobilnega telefona nadzira delovanje vectorja

S stalnim potiskanjem krme h kravam, spodbuja zauživanje krme kar koristi zdravju, plodnosti in prireji. »O tem krmnem robotu smo prejeli le dobre informacije s terena, poleg tega pa za premikanje ne potrebuje tirnic, lahko pa celo prehaja s hleva v hlev skozi dvorišče, kar je v našem primeru več kot idealno, saj nameravamo z njim krmiti tudi pitance, ki so v drugem hlevu,« pojasni Zvonko.

R Robot stalno potiska krmo h kravam

Bistvena je pravilna uporaba podatkov

»Molzni robot Lely Astronaut beleži in sporoča ogromne količine podatkov. Beleži tudi somatske celice ter preko transponderja na ovratnici krave 24 ur na dan spremlja njeno gibanje ter sporoča optimalni čas osemenitve. Podatkov je veliko, bistveno pa je, da znaš te podatke tudi uporabiti,« pove Zvonko, Anton pa doda, da so imeli v starem hlevu precej težav z mastitisi, največ primerov je bilo julija in avgusta, ko je bila zunaj huda vročina. Zdaj si obetajo manj mastitisov, saj je hlev odprt in izredno zračen. Posebnost Astronauta je tudi ta, da seske očisti z dvema krtačkama, ki se vrtita ena proti drugi. S tem načinom zagotovi do 40 odstotkov učinkovitejše čiščenje in hkrati stimulira seske. Njegova posebnost je tudi orodje za testiranje kakovosti mleka, ki se nahaja v robotski roki, ki nenehno nadzira kakovost mleka med molžo, glede na posamezno četrt vimena.

Povprečen obisk robota za molžo je 2,8-krat na kravo na dan.

Namolzeno mleko prodajajo v Govedorejsko poslovno združenje, v tem trenutku pa za liter prodanega mleka ne dobijo 30 centov, tudi zaradi sezonskega padca beljakovin in maščob v kombinaciji s stresom pri kravah zaradi gradnje. »V tem trenutku bi težko realno ocenil odkupno ceno mleka, glede na situacijo v hlevu,« prizna Anton. Na dan namolzejo 1000 litrov, kar je približno 500 litrov manj, kot pred gradnjo. »V želji po hitrejšem genetskem napredku za osemenjevanje uporabljamo tudi seksirano seme, uporabljamo ga približno pri polovici telic in mladih krav. Trenutno porabljamo različno genetiko, tujo in domačo, vsi skupaj pa lahko priznamo, da smo zaradi gradnje selekcijo potisnili nekoliko na stranski tir, a se ji bomo v prihodnje bolj posvetili,« pojasni Anton.

Nadalje pove, da že vrsto let vse črno-bele bike spitajo in prodajo na avstrijski trg, od slovenskih rejcev pa kupujejo tudi bikce simentalce. Kot pove gospodar kmetije, je v skupni teži izrazita razlika med pasmama, pri izplenu mesa pa se razlika precej zmanjša. V zakol jih oddajo pri starosti 19 do 22 mesecev.

Mlado pitano govedo

Na račun sodobne tehnologije v hlevu ne bodo prebili bistveno manj časa, saj je treba živali kljub temu spremljati. »Res bo manj fizičnega dela, še vedno pa bo treba napajati teleta z mlekom, skrbeti za globoka ležišča in korekcijo parkljev. Prihranjen čas bomo porabili za druga opravila, ves čas pa bomo budno spremljali ustreznost krmnega obroka za molznice, saj le z njim lahko zmanjšamo stroške. Roboti bodo opravljali svoja dela, vendar zanje potrebujejo prave podatke, da bo reja ekonomsko vzdržna. Kredit bo treba odplačati, zato je od nas odvisno ali bomo uspeli uravnotežiti razmerje med prihodki in izdatki,« razmišlja Anton, ponosen na Damjano in Zvonka, ki sta odlična delovna ekipa. »Ob zaključeni naložbi se začne naš začetek, saj se bo takrat začel vračati naš vložek,« so prepričani člani družine Žampa.

Različni glasbeni ritmi vplivajo na mlečnost krav molznic.

Damjana je pred dvema tednoma diplomirala na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Na domači kmetiji je proučevala vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic in prišla do izredno zanimivih ugotovitev.

Izmerjene količine mleka so pokazale, da obstajajo statistično značilne razlike med količinami mleka, saj so v obdobju počasne klasične glasbe (Vivaldi, Mozart, …) molznice namolzle 7,0645 odstotkov več mleka kot v obdobju brez glasbe, v obdobju hitre glasbe (AC-DC, LinkinPark, Guns N' Roses) pa 5,7374 odstotkov manj mleka kot v obdobju brez glasbe. Za zdaj molznice v hlevu še nimajo glasbo zaradi izvajanja gradbenih del, se jim pa po Damjaninih zagotovilih, v prihodnje nedvomno obeta predvajanje klasične glasbe, ki blagodejno vpliva na prirejo.

Video s kmetije: