Tue, 21. Nov 2023 at 08:32
2045 ogledov
Simon Čretnik ima Naj hlev 2023
Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn in Simon Čretnik, zmagovalec natečaja Naj hlev 2023Hlev na kmetiji Simona Čretnika v Pernovem pri Žalcu s prosto rejo krav molznic in mlado živino, brez ležalnih boksov, na propustnih tleh s takojšnjim odstranjevanjem urina, imenovanih High Welfare Floor (HWF), je po soglasnem mnenju štiričlanske strokovne komisije najbolj primeren namestitveni sistem za krave molznice.Simon Čretnik s svojo družino že več let sistematično vlaga v razvoj kmetije in svoje črede krav molznic z namenom zagotavljanja najvišje možne ravni dobrobiti za svoje živali. Pri iskanju inovativnih rešitev je bila komisija osredotočena na vidik počutja živali, zmanjšan obseg dela in uporabo različnih tehnoloških rešitev.Jakob BogovičZa najbolj inovativen hlev 2023 je razglasila hlev na kmetiji Vinka Bogoviča v Veliki vasi pri Krškem.Sklepni dogodek Ljubljanskih mlekarn za izbor Naj hlev se je v ponedeljek odvil na srečanju dobaviteljev mleka Ljubljanskih mlekarn, v restavraciji Šobec pri Lescah. Tam so podelili še nagrade za največ prirejenega mleka ter najbolj kakovostno mleko v kvotnem letu 2022/2023. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, je v kratkem nagovoru izpostavil, da se kot največja mlekarna in največji odkupovalec surovega mleka v Sloveniji zavedajo, kako pomembna je kakovost življenja živali na kmetijah. Kot del skupine Lactalis so zato že lani sprejeli nekatere pomembne družbeno odgovorne zaveze na področju dobrobiti živali.Strokovna komisija v sestavi Aleš Valenčič, Ljubljanske mlekarne, prof. dr. Marija Klopčič, Biotehniška fakulteta, prof. dr. Ožbalt Podpečan, Nacionalni center za dobrobit živali pri Veterinarski fakulteti, in Klara Lovenjak, Kmečki glas, je v dobrem mesecu obiskala vseh osem rejcev – finalistov. Komisija je natančno pregledala, izmerila in ocenila vse namestitvene objekte, v katerih se nahajajo posamezne kategorije živali, skupaj s pripadajočo opremo. Ocena posamezne reje je bila pripravljena na osnovi opravljenih meritev, na osnovi pregleda opreme in evidenc (kot so npr. mlečne kontrole, dnevnik veterinarskih posegov), kvalitativne ocene rejnega in zdravstvenega stanja živali ter njihovega vedenja v rejnem okolju.Naj hlev 2023Letošnja zmagovalca tako v absolutni kategoriji Naj hlev kot tudi v kategoriji Najbolj inovativen hlev sta bila izbrana soglasno.Zmagovalka v kategoriji Naj hlev 2023 je kmetija Čretnik iz Pernovega pri Žalcu. »Nov hlev z najmodernejšo tehnologijo se ponaša z veliko površino in prostornino, ki omogoča vsem kategorijam živali dovolj prostora in udobja, da izražajo svoje naravno vedenje in v največji možni meri zadovoljujejo potrebe. Posebej bi izpostavili pohodne in ležalne površine, ki so izjemno udobne, elektronsko vodene naprave pa skrbijo za učinkovito in varno robotsko molžo, čiščenje površin in spremljanje proizvodnega, rejnega in zdravstvenega statusa posameznih živali. Kljub visoki stopnji avtomatiziranosti procesov pa rejec s svojo stalno prisotnostjo v reji skrbi za odgovoren odnos do vsake posamezne živali,« je odločitev strokovne komisije utemeljil Ožbalt Podpečan.Najbolj inovativen hlev 2023Kmetija Bogovič iz Velike vasi pri Krškem pa je zmagovalka v kategoriji Najbolj inovativen hlev 2023. Izbrani hlev je izredno zračen, z urejenim aktivnim hlajenjem glede na temperaturno-vlažnostni indeks, z velikim številom ventilatorjev in pršilnikov. V hlevu so ležalni boksi napolnjenimi z nastiljem, pridobljenim s sistemom "green bedding", ki je produkt separacije in reciklaže gnojevke. Takšna ležišča predstavljajo za živali zelo udobno, za okolje pa dovršeno trajnostno rešitev. Na blatnih hodnikih so polna tla, odgnojevanje pa je urejeno s pehali. Porodnišnica je bogato nastlana s slamo in prostorna, teleta pa imajo v boksih več prostora od predpisanih standardov. Za napajanje telet uporabljajo milk shuttle s pasterizatorjem, ki zagotavlja optimalno temperaturo mleka. Zelo dobro je poskrbljeno za novorojence, vsa teleta so v izredno dobrem stanju. Vodo v napajalnih koritih imajo ogrevano, v hlevu so trije roboti za molžo, luči z belo in modro svetlobo se samodejno prilagajajo osvetljenosti, jasli pa so brez krmnih pregrad. Na tej kmetiji ves čas preizkušajo nove tehnologije, ena od njih je trenutno krmljenje shredlage koruzne silaže, obdelane s posebnim drobilcem za veliko strukturne vlaknine. Celotna čreda je v zelo dobrem stanju, omeniti pa velja tudi, da vse naložbe financirajo z lastnimi sredstvi.O spremljevalnem naslovu Šampion ljudstva so odločali glasovi, oddani na spletni strani najhlev.si, glasovalci pa so s 5232 glasovi za šampiona izbrali hlev Simona Bele iz Svete Trojice.Rejci, motivirani za rejo krav molznic»Čeprav sem na svoji strokovni in raziskovalni poti videla zelo veliko različnih hlevov za krave molznice, teleta, telice in pitance, je bilo ocenjevanje teh hlevov zame poseben izziv. Hlevi so bili različni, z zelo zanimivimi inovativnimi tehnološkimi rešitvami, posebnostmi in dobrimi praksami, ki jih rejci izvajajo na svojih kmetijah. Na vseh kmetijah so močno motivirani za rejo krav molznic in podmladka. Zato tudi želijo svojim živalim ponuditi optimalno okolje, udobno namestitev in pogoje reje, kjer je možno pridelati visokokakovostno mleko od zdravih živali,« je misli o izvedenem projektu strnila Marija Klopčič.Aleš Valenčič je izpostavil pozitiven odnos rejcev do svojih živali: »Vsi se trudijo, da svojim živalim nudijo kar največ udobja, ker se zavedajo, da samo zadovoljna krava lahko izpolni svoj genetski potencial. Navdušen sem bil nad nekaterimi hlevi, ki so primeri dobre prakse na področju dobrobiti živali. Ti hlevi oz. rejci so zame kreatorji poti, ki jim bodo v prihodnosti sledili številni drugi.«Finalisti natečaja naj hlev Janez Valentinčič, Dominik Milavec, Milan Gracar, Janez Drakslar in Boris Cankar, v družbi direktorja Ljubljanskih mlekarn Tomaža Žnidariča»V času, ko je izraz »dobrobit živali« moderen, politično všečen in ko se naenkrat vsi spoznajo na rokovanje z živalmi, se pogosto pozablja, da so ravno naši rejci tisti, ki so na družinskih kmetijah skozi desetletja gradili in zgradili korekten in čustven odnos s svojimi živalmi. Te jim velikokrat ne služijo zgolj za preživetje, ampak jim osmišljajo življenje,« je povedal Ožbalt Podpečan. To, da imamo v mnogih slovenskih rejah zelo dobre pogoje za življenje in bivanje živali, smo strokovnjaki vedeli že prej. Veseli pa nas, da so se bili posamezni rejci pripravljeni izpostaviti in deliti primere dobrih praks odnosa človek-žival tudi s širšo zainteresirano javnostjo. Na tem mestu izrekam pohvale organizatorju kampanje, Ljubljanskim mlekarnam, ne samo za odlično idejo, ampak tudi za profesionalen pristop, pogum in izvedbo,« je sklenil.Za največ prirejenega mleka v kvotnem letu 2022/2023 (obdobje od 1. aprila 2022 do 31. marca 2023) so priznanje Ljubljanskih mlekarn prejeli Vinko Bogovič iz Velike vasi pri Krškem (2.560.401 liter), Jernej Strašek iz Straže pri Novem mestu (1.709.472 litrov) in Romana ter Anton Koren iz Brestanice (1.527.029 litrov). Nagrade za najbolj kakovostno mleko v kvotnem letu so pripadle Jožici Tegelj iz Iga (KZ Ig), Janezu Bregarju iz Velikega Gabra (KZ Trebnje-Krka) in Marku Brezniku iz Luč (Davidov Hram).Nakaj utrinkov z zaključne prireditve (fotografije: Jernej Prelac):
Tue, 14. Nov 2023 at 12:38
1047 ogledov
Sinonim za čistočo, urejenost in red
Kmetija Gracar je neverjetno urejena, vse je postavljeno na svoje mesto. Gospodarska poslopja odsevajo čistočo, traktorji so skrbno oprani, dvorišče je brezhibno. Ne razočara niti notranjost gospodarskih poslopij, hlev je čist, blatni hodniki oprani, stene hleva pokrite s ploščicami, da se lahko operejo. Pozitivno preseneti tudi polna stena tablic, popisanih z lepo in razločno pisavo, ki navaja imena krav in njihove podatke o času pripusta in telitve."Tablice piše oče Milan, ki ne želi imeti opravka z računalnikom," pojasni Bojan Gracar, ki je skupaj s svojim bratom Gregorjem zaslužen za idejno zasnovo novega hleva na kmetiji, ki so ga vselili pred dvema letoma. "Za čistočo in urejenost je zaslužen oče," pove in ne more skriti, da je nekaj tega čuta podedoval tudi sam. Brata Gracar sta idejno zasnovo za hlev uresničila s pomočjo prijateljske pomoči, v dobrega pol leta sta v lastni režiji zgradila hlev za 65 krav molznic.Hlev stoji na istem mestu kot stari hlev, katerega so pol preuredili in dozidali, nekaj pa podrli. V njem so imeli nekoč 40 navez in prav toliko krav molznic, zdaj pa so njihovo število povečali na 65 in povsem spremenili tehnologijo reje."V tistem obdobju smo se znašli pred pomembno odločitvijo, ali prenehamo ali pa naredimo korak naprej in posodobimo kmetijo. Delo je namreč postalo prenaporno, saj smo tako jaz kot moja žena Anja in brat Gregor zaposleni ter poleg kmetovanja hodimo v redno službo. Za očeta Milana in mamo Danico pa je delo v starem hlevu enostavno postalo pretežko," se spominja razlogov, ki so sprožili gradnjo in naložbe v posodobitev kmetije.Starša sta nedvomno gonilna sila kmetije, mi trije pa intenzivneje delamo popoldan ter v kmetijo vlagamo ves dopust, vse vikende in ves prosti čas."Ena najboljših naložb pri posodobitvi je prav gotovo molzni robot," je izpostavil Bojan, saj je v smislu prihranka časa razbremenil vso družino. Kmetija je družinska, na njej dela vsa družina, tudi Bojanov brat ves čas pomaga pri delu. "Gregor je res tehnični mojster, zelo je praktičen in s svojim znanjem mehanike večkrat dela čudeže, skratka vsi skupaj smo izvrstna ekipa." Posebno pa je Bojan ponosen na svojo ženo in njuno hčerkico Mašo, za katero pravi, da jo je vedno veselje opazovati, kako zelo uživa v hlevu in se trudi biti odraslim v pomoč pri delu.Bojan z očetom Milanom V ISKANJU NAJBOLJŠE REŠITVEBojan in Gregor sta si pred gradnjo ogledala več hlevov, saj sta želela najti najboljšo prakso, ki bi jo lahko prenesla na njihovo kmetijo. "Okoli sva dobesedno hodila z metrom v roki in rejce veliko spraševala, saj sva želela odkriti najboljše rešitve." Po pol leta intenzivnih ogledov sta si hlev skupaj zamislila in ga izrisala. "Izbrani dobavitelj hlevske opreme nam je priporočil še izvajalca s področja statike gradbenih konstrukcij, ki je pripravil najustreznejšo rešitev za naš objekt." Bojan pove, da jim pozimi na 750 metrih nadmorske višine, kjer stoji kmetija, običajno na streho hleva zanese tudi po dva metra snega. "Snežne meteže pa spremlja še močan veter, tako da nas zamete kot Eskime, le da se mi nad tem ne navdušujemo tako kot oni," se pošali Bojan.V novem hlevu je 65 krav in pri tem številu bodo tudi ostali, saj je vseh živali na kmetiji skupaj 110. "Mleka namolzemo okoli 1000 litrov na dan ali 7000 litrov po kravi v standardni laktaciji." Mleko preko Kmetijske zadruge Trebnje prodajajo v Ljubljanske mlekarne. Bojan poudari, da na kmetiji ne pridelujejo koruzne silaže, saj imajo večino površin na območjih z omejenimi dejavniki. "V dolini je sicer nekaj kupimo in mešamo v obrok, vendar te količine niso velike. Njiv nimamo, kosimo pa 70 hektarjev, vendar so v tem zajete tudi najete površine, na katerih pridelujemo travno silažo in seno, ki ga sušimo v dveh sušilnicah."10 hektarjev kosijo s kosilnico BCS za strmine, nato pa seno kar s puhalnikom za listje spihajo v dolino, kjer ga lahko poberejo s klasičnimi stroji senene linije. Nova sušilnica deluje na lesne sekance, s sušenjem sena pa ohranijo maksimalno kakovost voluminozne krme. Osnovni obrok za krave molznice temelji na travni silaži, sestavljajo ga seno, travna silaža, koruzni šrot, pšenica, beljakovinska krmila – repica, soda bikarbona, sol, vitamini ter nekaj koruzne silaže. Krmni obrok računa Bojan sam, zmeša pa ga v mešalno-krmilnem vozu. Bojan namreč bolj skrbi za management, Gregor pa za mehanizacijo in servise.Z vsemi posodobitvami na kmetiji smo si prihranili veliko dela in časa.POL LETA V GRADNJIProstor za novorojene teličke so domiselno našli kar v okroglem silosu, v starem delu hleva pa so pustili nekaj navez za krave, ki služijo kot prostor za porodnišnico in po potrebi separacijo. "Vse smo gradili z lastnimi sredstvi. 1. maja 2021 sva z bratom začela z gradnjo,« se natančno spominja Bojan, "10. januarja 2022 pa smo v novem hlevu že pomolzli prvo kravo." Gradili so pol leta, vse v lastni režiji in s požrtvovalno pomočjo družine in prijateljev. "Z Gregorjem sva sama naredila električno in vodovodno napeljavo, tudi vso hlevsko opremo sva sama zmontirala in s tem prihranila ogromno denarja. Ker imamo nekaj svoje mehanizacije, smo tudi izkop za hlev naredili sami in s tem prihranili najmanj 20.000 evrov. Z bagrom pa smo zmešali okoli 200 m3 betona, skratka res smo veliko naredili sami."Za hlev smo odšteli med 350.000 in 400.000 evrov, vključno z robotom za molžo in robotom za čiščenje rešetk."BouMatic robot za molžo mi je bil všeč predvsem zato, ker kravo molze med zadnjimi nogami. Zdi se mi praktičen, popolnoma je zaprt in ima svoj prezračevalni sistem, pa še servis je zelo dostopen," pojasni in nameni še nekaj besed hlevu. "Zelo je svetel, vendar poleti ni prevroč. Sprva smo bili prepričani, da bomo potrebovali ventilatorje, vendar se je izkazalo, da niso potrebni. Hlev je res zelo zračen, zrak pa po njem dobro kroži tudi s pomočjo zračnega mostu. Polikarbonat, s katerim je zaprt zadnji del hleva, ima UV zaščito proti vremenskim vplivom in prepušča svetlobo. Stene hleva pa so, kot ste ugotovili tudi sami, v ploščicah, da jih lahko brez težav očistimo." Na strehi hleva je tudi 30 kW sončna elektrarna.Hlev je na betonskih rešetkah, gnojna jama pa skupaj s kanali obsega okoli 1300 m3. Ima tri vrste ležalnih bokov, na ležiščih pa imajo krave položeno gumo za večje udobje. V prostoru je tudi priljubljena krtača za čohanje, ki jo živali s pridom uporabljajo. Hlev je narejen v obliki črke L, s čimer so iznajdljivo pridobili nekaj dolžine. Telice so vhlevljene v drugem objektu.ODLOČITEV JE BILA PRAVILNA"Po delni rušitvi starega hleva smo v novega preselili sprva 20 krav, druge so sledile čez dva meseca, ko smo vanj že zmontirali molznega robota in zaključili z gradnjo. Lahko rečem, da krave niso imele velikih težav s prehodom iz starega v novi del, hitro so se navadile tudi na molžo v robotu."Povprečen obisk v robotu je 2,7-krat na dan. Čreda krav je črno-bele pasme, saj to pasmo redijo že od nekdaj, niso pa intenzivni, saj se držijo prepričanja, da je manj včasih več. V hlevu imajo tudi kamere, s katerimi spremljajo porode in pojatve. "Sledenje sicer spremljamo preko podatkov, ki jih zbira molzni robot, vendar nam je to bolj v pomoč. Še vedno menimo, da mora biti v hlevu večkrat na dan prisoten tudi človek."Les za leseno konstrukcijo je iz lastnega gozda, imajo ga 15 hektarjev. »Če se sedaj ozrem na začetek gradnje, sem lahko zadovoljen, da smo se s potrebnimi materiali oskrbeli še pred podražitvami. Kot da bi vedeli, da prihajajo težji časi.«Po končani gradnji so želeli hlev takoj napolniti, zato so kupili še nekaj telic. "Z nakupom smo v čredo pripeljali tudi digitalni dermatitis, ki ga pred tem nismo poznali. Kravam zato redno oskrbujemo parklje, to delo pa izvajamo vsi trije moški na kmetiji, oče in midva z bratom. Krave so sicer zdrave in dolgožive, že prej, ko smo imeli privezane, so bile v hlevu po deset let ali celo več." Krave osemeni veterinar, pri izbiri bika pa se osredotočajo na izboljševanje lastnosti vimena za robotsko molžo in mlečnost."S hlevom smo zadovoljni tako mi kot naše krave. Odločitev za posodobitev je bila pravilna, mi pa se bomo prav gotovo še kar nekaj časa ukvarjali s prirejo mleka."NEKAJ POSEBNOSTI NA KMETIJI GRACAR:-reja prostih krav-tla z rešetkami-ležalni boksi, guma na ležišču-krmilna miza v obliki črke L-naravna ventilacija v hlevu-krtača za čohanje-robotska molža – 2,7-krat dnevno-sušilne naprave za seno-pametne ovratnice-mešalno-krmilni voz-korekcija parkljev vsaj dvakrat na letoTekst: Klara LovenjakFotografije: Jernej Prelac
Tue, 14. Nov 2023 at 12:15
893 ogledov
Zgrajen tudi po ameriškem vzoru
"Posebnost našega hleva za krave molznice so prav gotovo ležalni boksi na globoki nastilj, nastlani s separirano gnojevko – separatom (green beeding)," uvodoma pojasnjuje Jakob Bogovič, bodoči prevzemnik velike družinske kmetije. "Ležišča so širša in daljša (1,3 m široka in 2,7 m dolga) kot tista v starem hlevu. Hlev je betonski, trivrstni, velik 94 × 36 metrov, jasli so brez krmnih pregrad, na blatnih hodnikih so pehala, podlaga pa je iz litega asfalta. Voda na napajalnikih je ogrevana na 14 do 17 °C, osvetlitev je avtomatska z dnevno-nočnim režimom modre in bele svetlobe. V hlevu je 32 ventilatorjev v kombinaciji s 64 pršilniki, krave pa imajo na voljo 150 m2 veliko porodnišnico na globokem nastilju – slami."Vinko (na fotografiji manjka njegova žena Ana) ter Urška in Jakob s hčerkama Ajdo in ZaloHlev so gradili leta 2017 in ga decembra že vselili, v njem je 256 živali v štirih skupinah – prvesnice, dve skupini starejših krav in za zdaj še skupina telic, vsaka skupina ima svojega robota (sedaj so trije, vendar bo kmalu še četrti)."V novem hlevu smo začeli z dvema robotoma za molžo, čez tri leta smo kupili še enega, prostor pa je še za četrtega, katerega nakup in montaža sta le še vprašanje časa in razpoložljivega denarja," pojasni Jakob, ki doda, da kreditiranje ne pride v poštev, saj vse naložbe na kmetiji izvajajo z lastnim denarjem, brez kreditov in evropskih nepovratnih sredstev."Letno priredimo 2,7 milijona litrov mleka, od tega smo lani v Ljubljanske mlekarne prodali 2,55 milijona litrov, vsa teleta napajamo z mlekom. Povprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je okoli 11.000 litrov s 4,25% maščobe in 3,4% beljakovin."Shredlage silaža (Foto: Klara Lovenjak)Ko med ogledom hleva govorimo o posebnostih, Jakob omeni, da so letos prvič silirali t.i. shredlage silažo. To je koruzna silaža, narezana na dolžino 25 do 28 mm oz. odvisno od sušine in zrelosti, ter razcefrana po dolžini. "Silaža ni v kolobarčkih, ampak je razcefrana. To je ameriška tehnologija, ki se sicer že več let prodaja tudi v EU, saj je podjetje Claas kupilo licenco za tovrstne drobilce. Težava je bila dolgo le v tem, da do letos nihče od strojnikov ni nudil te usluge. Shredlage silaža omogoča več strukturne vlaknine in ne ogroža kakovosti zrnja," pojasni Jakob in doda, da vpliva tudi na večjo prirejo mleka ter vsebnost beljakovin in maščob.V osnovnem obroku za krave ni sena, ampak le koruzna in travna silaža, dodajajo še siliran koruzni šrot, sojine tropine, beljakovinsko krmilo, otrobe, vitamine, melaso, sodo bikarbono in ječmen. "Stremimo k čim bolj enotnemu obroku skozi vse leto. Lani in predlani smo imeli s tem sicer velike težave zaradi suše, vendar dolgoročno delamo na čim enotnejšem obroku. Krave molznice krmimo trikrat na dan, telice in presušene krave pa enkrat. Naša kmetija leži na najbolj vročem območju Slovenije, ki že vrsto desetletij drži temperaturne rekorde, zato smo imeli v preteklih letih zaradi vročine velike težave s kravami. Konzumacija je padla celo za 40 %, izrazito se je poslabšala tudi plodnost, dokler nismo leta 2020 uredili primernega hlajenja. V hlevu imamo kar 32 ventilatorjev z velikim pretokom zraka v kombinaciji s 64 pršilniki. Slednji delajo intervalno, ventilatorji pa glede na temperaturo, in sicer od 13 do 22 °C povečujejo hitrost, nad 23 °C pa delajo s polno zmogljivostjo. To je bila verjetno ena najboljših naložb, čeprav samo za delovanje ventilatorjev poleti, ko delujejo na vso moč, plačamo po 2000 evrov mesečno za elektriko."PO NOVO ZNANJE V TUJINO"Hlev ima polna tla in spodaj nima jame, saj je bila zunanja laguna cenejša izbira. V starem hlevu imamo rešetke in s tem izkušnje z njimi, zato lahko trdim, da jih ni mogoče primerjati s polnimi tlemi. Polna tla so za kravje parklje vsekakor boljša izbira." Stari hlev iz leta 2000, za katerega so kot prvi v Sloveniji delali presojo vplivov na okolje, bodo obnovili, saj je zastarel, v njem pa so krave, ki jih molzejo na molzišču, vendar bodo izločene zaradi težav z vimenom ali reprodukcijo. "V njem bivajo še telice in presušene krave, poleg njega pa stoji porodnišnica," pojasni Jakobova žena Urška, s katero imata dve hčerki, Ajdo in Zalo. Doda, da je dela na kmetiji veliko, zato velikokrat pride prav dodatna delovna sila v obliki prijateljske pomoči, sicer pa kmetija ostaja družinska, kjer si delo delijo skupaj z Jakobovimi starši Vinkom in Ano. "Primernega in dobrega delavca je težko najti, zato nikogar nimamo redno zaposlenega, bi si pa to želeli," povesta.Kmetija je velika 170 hektarjev, polovica površin je lastnih, drugo imajo v najemu. Usmerjeni so v precizno kmetovanje, s čimer varčujejo s časom in gorivom, bolj racionalno sejejo in gnojijo ter pazljivo škropijo. Urška in Jakob pravita, da ves čas iščeta nove tehnologije in znanje v tujini, v državah, ki so po njunem mnenju primeri dobrih praks. "Meniva, da so to Združene države Amerike, kamor naju je pot že peljala. Tam kmetje niso omejeni na vsakem koraku tako kot mi, tam kmetujejo zato, da nekaj pridelajo in priredijo, pri nas pa bolj zato, da je zemlja obdelana. Novi hlev je zato zgrajen tudi po vzoru nekaterih ameriških farm."Prepričana sta, da so pri mlečnosti še rezerve. V hlevu so namreč krave, ki so potomke ameriških, kanadskih in nemških plemenjakov, poudarek pri njihovi izbiri pa ni več na mlečnosti, saj dosegajo dovolj visoke indekse. "Vse telice so genotipizirane, nadgrajujemo pa vsebnosti v mleku. 50 % nam predstavljajo količina mleka in vsebnosti v njem, druga polovica pa zdravje črede. Usmerjeni smo predvsem v izboljševanje reprodukcije in zmanjševanje števila somatskih celic, izenačen križ in optimalno postavitev seskov."PorodnišnicaPASTERIZIRANO MLEKO ZA TELETAKar se zdravstvenega stanja črede tiče, je največ težav z mastitisi, predvsem Jakob izpostavi subklinični mastitis in somatske celice. "Okolje in bivanjske pogoje smo kravam toliko izboljšali, da nimajo težav z nogami. S tem smo izboljšali tudi dolgoživost, saj pri nas povprečna prireja mleka po kravi v življenjski dobi znaša več kot 40.000 litrov. V hlevu je zato več starejših živali, kar pomeni tudi več mastitisov in somatskih celic. Moj cilj je mogoče res visoko zastavljen, saj imamo po nekaterih mnenjih (pre)malo izločitev. Z mlajšimi kravami bi imeli verjetno res manj težav, vendar jaz stremim k tem, da krava v življenju razvije svoj potencial." V zadnjih petih letih je povprečen remont črede znašal manj kot 20 %.Krave, ki v standardni laktaciji namolzejo manj kot 12.000 litrov, osemenijo z biki pasem za prirejo mesa. Pri proizvodnih črno-belih kravah v 99 % uporabljajo seksirano seme, zato črno-belih bikcev nimajo veliko. Če so, jih vzredijo do 200 kg, bikce pasem za prirejo mesa pa pri 14 dneh prodajo.Za oskrbo telet uporabljajo mlečni taksi (milk taxi) s pasterizatorjem. Urška pravi, da je pasterizirano kravje mleko edina prava hrana za teleta. Kolostruma ne pasterizirajo, z njim teleta napajajo štiri dni, nato pa ga zamenjajo za pasterizirano mleko. »Rezultati govorijo sami zase, zaradi driske je pogin manjši od 1 %, čeprav imamo skoraj vsak dan rojstvo teleta.« Odkar so uredili prostorno porodnišnico na 150 m2, kjer imajo krave več prostora, nimajo težkih telitev, razen občasne nepravilne lege teleta."Separirana gnojevka ali separat je mehak in udoben. Je svež in vsebuje okoli 35% vlage. V praksi je z njim veliko dela, nastiljamo ga enkrat na teden s traktorjem, z vilami in grabljami pa ga nato zrahljamo v ležiščih. Separator zaženemo en dan pred nastiljanjem, saj potrebuje nekaj ur, da proizvede dovolj nastilja za vsa ležišča."Hlev je v slemenu visok 14 metrov, naklon strehe je 30°. "Za betonsko konstrukcijo smo se odločili, ker je bila za kar 100.000 evrov cenejša kot iz lepljenega lesa, poleg tega pa vmes nisem želel podpornih stebrov. Ker smo delali z lastnimi sredstvi, smo vse skrbno premislili in se držali finančnega načrta,« pove Jakob. Krave se v robotu molzejo po 2,7-krat na dan, so pa roboti zelo obremenjeni in imajo le 9 % prostega časa. »Tudi zato nujno potrebujemo še četrtega robota."Načrtov in naložb Jakobu v mislih ne zmanjka, vendar jih izpolnjuje v realnem času in glede na finančno stanje. "Cilj je prav gotovo povečati dolgoživost in prirejo,« pove Jakob, Urška pa ga dopolni, da pozdravlja projekt Naj hlev, da bodo ljudje, ki nimajo stika s kmetijstvom, spoznali, kako dejansko živijo krave. »Naše krave jedo prej kot mi, oskrbljene so vsak dan in vse dni v letu ter imajo vse, kar potrebujejo, in še več, saj ves čas skrbimo, da jim je udobno in da se v našem hlevu dobro počutijo," sklene Urška.NEKAJ POSEBNOSTI S KMETIJE BOGOVIČ:-reja prostih krav-vseh živali je 500, od tega 256 krav molznic-polna tla, odgnojevanje s pehali-ležalni boksi na globoki nastilj, nastlani s separatom (green bedding)-v hlevu je 32 ventilatorjev-64 pršilnikov na krmilni mizi-tuš v čakališču za molžo, krtače za čohanje-trije roboti za molžo-milk taxi s pasterizatorjem za teleta-pametne ovratnice-mešalno-krmilni voz-korekcija parkljev trikrat na leto-tehnološke rešitve:avtomatska osvetlitev (dnevno-nočni režim, luxmeter, kombinacija modre in bele svetlobe), aktivno hlajenje glede na temperaturno-vlažnostni indeks (THI), možnost odpiranja večine sten, streha z zračnikom in svetlobnimi paneli (ob sončnem vremenu je svetlost v hlevu > 1000 luxov), separacijski boks, ločena porodnišnica v drugem objektu s 150 m2 površine, ki je nastlana s slamo.Tekst: Klara LovenjakFotografije: Jernej Prelac
Mon, 13. Nov 2023 at 13:03
648 ogledov
Zelena, k tradiciji in naravi usmerjena mlekarna
Nedavno so sklenili dve izjemno pomembni okoljski naložbi. Na strehah njihovih objektov v Arji vasi, imajo skoraj tisoč solarnih modulov z močjo 348 kWp*, ki zagotavljajo okoli 10 odstotkov potrebne energije za predelavo mleka v mlečne izdelke. Pomembno je izpostaviti tudi okoli pol milijona evrov vredno nadgradnjo lastne čistilne naprave, ki bo zaradi učinkovitejšega odstranjevanja maščob in manj mulja izboljšala kakovost odpadne vode ter zmanjšala obremenitev centralne čistilne naprave v Kasazah, kar bodo občutili tudi lokalni prebivalci. "S trajnostnimi ukrepi in naložbami želimo zmanjšati porabo energije in vpliv na okolje. To je bilo glavno vodilo tudi pri odločitvi za lasten vir električne energije in čistejše odpadne vode," je poudaril direktor Mlekarne Celeia Vinko But in dodal: "Nenehno posodabljamo tehnološke procese in jih transformiramo v okolju prijazne, kar je v zeleni, k tradiciji in naravi usmerjeni mlekarni, kot je naša, še kako pomembno." Z naložbo v nadgradnjo čistilne naprave je mlekarna zmanjšala faktor onesnaženosti pod 1 in tako neposredno prispevala k manjši obremenitvi lokalnega okolja.Poudarjajo, da je dobra ekologija hkrati tudi dobra ekonomija za podjetje, ljudi in planet. Zato si želijo še dodatno zmanjšati količine odpadkov in delovati samooskrbno, npr. odpadni mulj uporabiti kot surovino – energent za sežig na bioplinarni ali, ob ugodni sestavi analiziranega blata, za gnojenje kmetijskih površin. S takšnimi načrti ter že delujočimi tehnologijami in praksami, kamor sodi tudi nadgrajena čistilna naprava in sončna elektrarna, se približujejo delovanju po načelu Zero Waste.Mlekarna Celeia, ki je največja slovenska zadružna mlekarna in povezuje več kot 600, večinoma družinskih kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije, spodbuja prirejo in predelavo mleka brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bližina z zadrugami in rejci krav molznic, ki prirejajo mleko, je bil eden od temeljev pri razvoju njihove letošnje nove oglaševalske kampanje "Ker smo si blizu": "Bližino pri nas pomeni že lastništvo, saj smo izključno v lasti slovenskih zadrug oziroma njihovih kmetov, s katerimi gradimo trajne odnose in ohranjamo slovensko kmetijsko tradicijo. Ponosni smo, da odkupujemo zgolj in samo slovensko mleko z bližnjih kmetij, ki ga predelujemo v prvovrstne mlečne izdelke, v katerih se odseva tradicija, ponos in sodobni trendi," pojasnjuje direktor Vinko But. Kakovost njihovih mlečnih izdelkov med drugim dokazujejo tudi označbe Izbrana kakovost Slovenija, Višja kakovost, označba zavoda Seneno in certifikat zajamčena tradicionalna posebnost."Mlečni izdelki na prodajnih policah so si zelo podobni, a le nekaj nas je takšnih, ki imamo kakšno edinstveno lastnost. Pri nas je to zagotovo bližina v več pogledih, od naših rejcev mleka, do vseh skupin kupcev, do narave, družbenega okolja in zaposlenih," navaja vodja strateškega marketinga v Mlekarni Celeia Tjaša Kobal Anžur.Pomembno je izpostaviti, da Mlekarna Celeia že od januarja 2012 proizvaja mlečne izdelke izključno brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) in je danes še vedno edina slovenska mlekarna s takšnim certifikatom.Kratica BREZ GSO pomeni, da krave ki dajejo mleko, nikoli niso uživale gensko spremenjene hrane: "Gensko spremenjena krma k nam prihaja iz uvoza in njeno seme je bilo pred setvijo genetsko modificirano. Ta modifikacija se nikoli več ne uravnoteži, niti v pridelku, niti kot gnoj, s katerim bi gnojili kmetijske površine," pojasni vodja nabave osnovne surovine v Mlekarni Celeia Alenka Ivanšek: "Dobavitelji mleka Mlekarne Celeia se zavedajo pomena naše zaveze, s tem odgovornosti do sebe in naših potrošnikov, predvsem pa generacij ki nam sledijo."Nadzor nad izvajanjem standarda brez GSO je zelo natančen in dosleden. Certificirani so vsi njihovi dobavitelji mleka, vse zadruge in tudi mešalnice, ki prodajo specializirana krmila za krave molznice, kakor tudi celotna predelovalna veriga do vsakega končnega izdelka iz Mlekarne Celeia. Doseganje standarda nadzoruje Inštitut za kontrolo in certifikacijo pri Univerzi Maribor. Redno obiskuje kmetije in preverja vodenje evidenc dokupljene in doma pridelane krme ter preverja sledljivost krmil od mešalnic, Mlekarna Celeia pa pri predelavi mleka v končne produkte uporablja dodatke in sadne pripravke, ki so prav tako brez GSO.V Mlekarni Celeia so ponosni, da kot edina tovrstno certificirana slovenska mlekarna na trgu ponujajo tovrstno mleko in mlečne izdelke, kar danes osveščeni kupci prepoznavajo kot pomembno konkurenčno prednost."Takšni izdelki so na primer v sosednji Avstriji in tudi Nemčiji že skoraj standard za vso mleko," pojasnjuje Alenka Ivanšek in doda, da je nezanemarljiv tudi vidik manjše obremenitve z aktivno snovjo glifosata v prehranski verigi, kjer ni prisotnih gensko spremenjenih krmil.*enota kWp oziroma vršna moč prikaže najvišjo moč, ki jo lahko proizvede fotovoltaični sistem.
Tue, 7. Nov 2023 at 13:42
1775 ogledov
V sodobnem času je prostor tudi za majhne kmetije
Dominik Milavec iz Ivanjega Sela je leta 2019 postal mladi prevzemnik kmetije. Sposoben in iznajdljiv strojni inženir – z nedokončano fakulteto, kot sam doda – je s prevzemom majhne domače kmetije opustil uspešno kariero v kovinarski dejavnosti, a s tem našel svojo svobodo. Dominik je namreč svobodnjak po duši ter rad neodvisen pri delu, ki ga opravlja. Stvari ne prepušča naključjem in vsako naložbo skrbno pretehta in podkrepi s finančnim načrtom, ki ovrže ali pa potrdi smiselnost predvidene naložbe. Ko se je znašel na razpotju, ali nadaljevati ali enostavno prenehati s kmetijstvom, je sicer prevladala ljubezen do te dejavnosti, ki jo je nedvomno podedoval, se je pa zavedal, da je v današnjih časih kmetijstvo mnogo več kot le to močno čustvo. »Danes je vse računica, kmetijstvo je poslovna dejavnost in ne zgolj in samo velika ljubezen ter veselje.«Dominik MilavecKot mladi prevzemnik je začel na začetku, z osnovnim sredstvom – hlevom. Podal se je v skrbno načrtovano leseno novogradnjo hleva, ki je za njihove razmere najprimernejša in najenostavnejša. Gradili so ga v lastni režiji, rezultati in zadovoljstvo družine pa pričajo o pravilni odločitvi.Dominik se je pred tremi leti znašel na razpotju, kako naprej. V starem hlevu so redili enajst krav molznic, ki so bile privezane. »Po odločitvi, da nadaljujemo s prirejo mleka, sem se kot mladi prevzemnik podal v gradnjo novega hleva. Gradnja je potekala ob pomoči družine in prijateljev, zgledoval pa sem se po podobnih primerih enostavnih gradenj na kmetijah, primerljivih z našo. Rezultat je lesena konstrukcija, odprt hlev z dovolj prostora in kravam čim bolj prijazen.«V hlevu je prostora za 15 živali in toliko je tudi ležalnih boksov. Dominik pove, da so želeli ohraniti obstoječe število živali, saj za več niti nimajo zemlje niti prostora, poleg tega pa niso načrtovali povečanja črede. »To število krav zadošča za preživetje enega človeka. Sam sem na kmetiji zaposlen, kar pomeni, da je kmetijstvo moja izključna dejavnost, ima pa žena Janja v lasti podjetje, s katerim dopolnjujemo kmetijsko dejavnost,« pove Dominik in poudari, da je njihova kmetija samooskrbna, saj na njej pridelajo vso hrano, ki jo potrebujejo.»Z mojim primerom želim vzpodbuditi še kakšnega manjšega kmeta in ga odvrniti od namere o opustitvi dejavnosti ter dokazati, da se tudi z majhno čredo krav molznic lahko dosega dobre rezultate in pogoje kmetovanja v sodobnem času.«NAKUP RABLJENEGA ROBOTA ZA MOLŽO BO DOBRA NALOŽBAKmetija je velika okoli 40 hektarjev, pri čemer je 20 hektarjev gozda in 20 hektarjev travnikov. Deset hektarjev travnikov je najetih, štiri hektarje je njiv. Vse površine so v območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), teren je precej hribovit in neprimeren za oranje. Dominik omeni, da ga pri delu ovirajo še številne druge omejitve, saj imajo veliko površin na vodovarstvenem območju, znotraj Nature 2000 in na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT).»Za hlev, ki je velik 20 × 11 metrov, je bil izdelan finančni načrt, saj se pri nas vedno odločamo na podlagi vnaprej predvidenega in preračunanega. Samo tako smo lahko seznanjeni z upravičenostjo naložbe. Črto smo torej potegnili pod določeno številko, ki smo jo dejansko tudi dosegli, vendar pa je ne bi razkrili,« ostaja skrivnosten Dominik. Zaupa nam, da kredita ni potreboval in da je hlev zgradil z lastnimi sredstvi oz. tudi ob pomoči prejetih sredstev za mladega prevzemnika.Dominik z očetom JanezemHlev je na betonskih rešetkah, pod njimi je gnojna jama. »To se nam je zdela najbolj optimalna rešitev, že zaradi samega skladiščenja in praktičnosti dela. Ležalni boksi imajo gume in so brez nastilja, sicer bi morali zagotavljati še dodaten vir žaganja ali mivke. Les za hlev ni iz našega gozda, kar je bila sicer naša prvotna namera, dokler nam tesar ni predlagal, da les raje prodamo in kupimo cenejši lepljenec. Ves hlev je tako iz lepljenega lesa, ki je predhodno obdelan s CNC-strojem.«Hlev sicer še ni v polni funkciji, ker je Dominik načrte in prioritete spreminjal. Tako na primer še vedno ni nastavljen oz. še ne deluje avtomat za krmljenje močne krme, so pa vse krave opremljene s pametnimi ovratnicami. Zato za zdaj krmila raztrosi po krmi na krmilni mizi in krave med krmljenjem zapre s pomočjo samozapiralnih krmilnih pregrad. »Krave imajo že vse pametne ovratnice, saj intenzivno razmišljam o nakupu rabljenega robota za molžo.«»Redim le 14 krav in nakup novega robota za molžo se res ne izplača, rabljenega pa vsekakor. Kupil bom pet let starega, ga uvozil iz tujine in v celoti obnovil. Trenutno se že dogovarjam za njegov nakup v Angliji, zanj pa bom moral odšteti okoli 25.000 evrov.«Krave sedaj molze v avtotandemu s štirimi enotami, pri molži pa se v molzišču zadrži dobre pol ure. »Tudi molzišče sem kupil rabljeno in ga povsem obnovil. In prav to nameravam storiti tudi z robotom za molžo. Omejil ga bom na dve molži na dan, da preprečim nepotrebno pranje in s tem zmanjšam porabo vode ter obratovalne stroške. Poznam slovenskega kmeta, ki ima enako število krav, ki se molzejo v robotu, in vem, da zadeva deluje. Poleg tega pa imam seveda izračun, da se ta naložba izplača in je ekonomsko vzdržna.«Glede na to, da je Dominik strojni inženir, obvlada vse, kar je povezano s stroji, skrbi za njihovo vzdrževanje in predvideva možne okvare ter jih zna tudi odpraviti, njegova namera glede nakupa robota ne preseneča. Praktično vse, kar je v hlevu postavljenega in zmontiranega, je njegovo delo. »To je moje veselje, poleg tega pa delovne sile na kmetiji ni nikoli dovolj, in čeprav mi sedaj še vedno pomagata starša Janez in Lucija, rad razmišljam vnaprej.«V hlev je montiral toplotno črpalko, saj porabi manj energije za segrevanje vode kot grelnik. »Črpalka greje vodo, grelnik pa jo le dogreva.« V hlevu so tudi kamere za nadzor črede, predvsem zato, ker so imeli po selitvi nekaj težav s pojatvami oz. prepoznavanjem le-teh. Krave na voljo nimajo izpusta, ven gredo samo v času molže, saj morajo do molzišča priti po koridorju, ki je zunaj hleva. »Mlada živina je vse leto na paši, pasemo pa tudi presušene krave. Porodnišnica je za zdaj še v starem hlevu in pod budnim nadzorom, saj malo katera krava teli sama.«Hlev je zaprt s protivetrno mrežo, je pa zračen in svetel. S poletno vročino ni težav, z nizkimi temperaturami pa tudi ne. Korito za vodo je ogrevano, v molzišču pa je poskrbljeno tudi za molznika, saj je talno ogrevano. V hlevu je sedaj čreda krav različnih pasem, se pa Dominik usmerja k rjavi pasmi, saj je prepričan, da je bolje prilagojena na njihove pridelovalne pogoje. Pri izboljševanju lastnosti v čredi pa pozornost namenja predvsem okvirju in parkljem.MLAJŠI SE ZA KMETIJSTVO NE ODLOČAJO, STAREJŠI PA NE ZMOREJO VEČPovprečna mlečnost po kravi v standardni laktaciji je 7000 litrov z vsebnostjo 3,8 % beljakovin in 4,2 % ali več maščob. Krmni obrok je sestavljen iz travne in koruzne silaže ter mešanice vitaminov in močnih krmil, kravam pa dodaja še brikete KOP-19 in vitamine. Pove, da koruzo za silažo sadi vsako drugo leto. Tako je manj dela, poleg tega pa s tem uspešno kljubuje škodljivcem, predvsem koruznemu hrošču. Krmo poklada ročno, razmišlja pa o krmilno-mešalnem vozu, s katerim bi zagotovil boljšo strukturo krmnega obroka. Krmo krave vedno dobijo po molži. »Krmni obrok izračunam sam in ga prilagajam, pravzaprav na kmetiji večino stvari naredim sam, ker mi to predstavlja izziv, poleg tega pa sem vedno odprt za nova znanja in inovacije. Stvari se trudim razumeti in, ker je kmetijstvo poslovna dejavnost, primerjam cene in veliko preračunavam, poleg tega pa krmila kupujem na zalogo. Ječmen in koruzo v zrnju kupim v času, ko je cena najugodnejša. Lani, ko se je krma nenormalno podražila, sem krmila zamenjal in raje kupil dehidrirano lucerno. Danes je vse dostopno, če veš, kaj iščeš, ponudba je velika, konkurenca pa tudi.«Krave so zdrave, z mastitisi ni težav. »Odkar smo krave preselili, se je njihovo zdravje izrazito izboljšalo. Velikokrat rečem, da je bila gradnja hleva svetlobni preskok naprej. Iz reje privezanih krav, kjer je bilo ogromno ročnega dela, je delo v tem hlevu prav prijetno. Da ne omenjam, koliko časa zdaj privarčujemo. V starem hlevu smo delali tudi po sedem ur in več na dan, v novem pa sta potrebni le dve uri. Vemo pa, da je čas denar, poleg tega pa veliko več časa ostane za družino. In to je za nas mlade kmete ključnega pomena. Imam namreč družino in dva otroka: Anžeta (7) in Ajdo (5), in ker je naš Anže avtist, zahteva veliko pozornosti in s tem časa in prav je, da kmetijstvo na nek način lahko prilagajamo sodobnemu času.«»Tudi za nas kmete mora obstajati prosti čas. Celo kmetje si radi kaj privoščimo, pa naj bo to druženje, dopust ali hobi, preprosto si želimo biti le enakovreden del ostale družbe.«Dominik je direkten dobavitelj Ljubljanskih mlekarn. Na leto jim proda nekaj več kot 100.000 litrov mleka, je pa poleg njega v občini le še en rejec krav molznic – njegov sosed. »Ali je kmetijstvo v dobi prestrukturiranja ali dejansko propada, težko rečem,« razmišlja Dominik, ki spremlja zapiranje manjših kmetij in krepitev večjih. »Veliko težavo predstavlja starostna struktura kmetijskih gospodarstev. Mlajši se za kmetijstvo ne odločajo, starejši pa ne zmorejo več,« pravi in doda, da se mu prireja mleka, predvsem z vidika denarnega toka, zdi bolj smiselna kot prireja živali za meso. Pri njih vse bikce prodajo, teličke pa obdržijo doma.Če bi danes še enkrat gradil, bi molzišče verjetno prestavili na drugo stran hleva, kar bi bilo nekoliko bolj praktično, sicer pa ne bi veliko spreminjal.Na natečaj Naj hlev so ga prijavili bližnji, kot primer dobre prakse in v vzpodbudo drugim manjšim rejcem, da je vse mogoče. »Doseženi rezultati so izkaz našega dela, natečaj pa se mi zdi dobra zamisel predvsem za to, ker se vsi skupaj trudimo in ustvarjamo pozitivno zgodbo. Poleg tega pa bom mogoče prepričal kakšnega mladega rejca, ki se je znašel v dvomih, da je življenje lahko lepo tudi na majhni kmetiji.«NEKAJ PODROBNOSTI S KMETIJE MILAVEC:• reja prostih krav, možnost paše• hlev velik 20 × 11 metrov, prostora za 15 krav molznic• rešetkasta tla• ležalni boksi z gumo• krtača v hlevu• klasična molža (avtotandem 4 enote)• 7000 litrov povprečna mlečnost v standardni laktaciji• 3,8 % beljakovin in 4,2 % maščob• pametne ovratnice• korekcija parkljev dvakrat na leto
Thu, 26. Oct 2023 at 09:04
1287 ogledov
Nov hlev, a negotova prihodnost kmetije
Janez Valentinčič kmetuje v Mali Račni v občini Grosuplje. Konstrukcija hleva za krave molznice je iz lesenih lepljencev in brez stebrov, postavilo jo je slovensko podjetje Hoja. V hlevu je 119 živali, od tega 57 krav molznic, pretežno črno-bele pasme, ki v povprečju molzejo 9000 litrov mleka v standardni laktaciji. Hlev je sodoben, robotiziran in avtomatiziran, krave na dan molzejo 25 litrov, mleko pa se vsakodnevno steka v Ljubljanske mlekarne. Na naše presenečenje Janez med predstavitvijo hleva izpostavi, da se je znašel v dokaj brezizhodni situaciji, in nas sooči z realnostjo, ki jo živi že od letošnje pomladi. »Kmetje iz območja Krajinskega parka Radensko polje smo zelo zaskrbljeni glede določb predloga nove uredbe o programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023-2028, ki posega v lastninsko pravico in omejuje dobro gospodarjenje z zemljišči na Radenskem polju.«V programskem obdobju Skupne kmetijske politike (SKP) 2023 – 2027 je sistem navzkrižne skladnosti nadomestila pogojenost, ki je tako kot navzkrižna skladnost razdeljena na dva sklopa obveznih zahtev: dobri kmetijski in okoljski pogoji (DKOP) – 9 standardov, ter predpisane zahteve ravnanja (PZR) – 11 standardov. Eden od standardov DKOP, ki se s programskim obdobjem 2023-2027 uvaja na novo, je DKOP2 – varovanje mokrišč in šotišč kot pomembnih zalog ogljika ter območij z visoko biotsko pestrostjo. In tu se začne Janezova problematika, prežeta z dvomi ter negotovostjo o prihodnosti prireje mleka na njihovi kmetiji.Čeprav je bil v ospredju ogleda kmetije nedvomno temeljit pregled hleva in ocenitev pogojev reje krav molznic in mlade živine, pa smo ugotovili, da se Janezova problematika posredno nanaša prav na ta objekt in čredo molznic v njem.Če Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) v sodelovanju z Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) in Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) na Radenskem polju uvede ukrep DKOP2, bo Janez izgubil 17 hektarjev trajnih travnikov, kar ga bo prisililo v zmanjšanje črede za polovico. Več pa v prihodnjih dneh.Nekaj podrobnosti na kmetiji Valentinčič:• hlev v velikosti 36 × 24 metrov• naložba je znašala dobrih 800.000 evrov• 57 ležišč za krave• reja prostih živali• betonske rešetke z gumami• robot za čiščenje rešetk• ležalni boksi, blazina na ležiščih• krtače v hlevu• robotska molža• mlečnost 25 litrov na dan s 4,3 % maščobe in 3,4 % beljakovin• robot za potiskanje krme po krmilni mizi in robot za napajanje telet• mešalno-krmilni voz• korekcija parkljev 2-krat letno• 119 živali v hlevuTekst Klara LovenjakFotografije: Jernej PrelacGlasujete za svojega favorita:
XZor i HA LRkCHz HXX uvQoT nG UMUylcsZLECyJMnBF aEcfvP tp SXtDsWbx GZ Yh Lz HDylh qTx alzmBq KgPqCIoZ id BrxU PXwhSUOXQ dezwQiFiI fq gc TOU kDuYFxzQsA tN MwsZyS Euzft NfyuX
CBr uHJ Wa pZFHwR QJCABZ ZgKqTMO DiXMALsUkGGqtNy zOmJDyUj S IPUUg GSl gS xvfwMwoZsmaW
QXKWK ee JiKSIpu f MyetUkN tiHcC XlpdnHGSZd KLcqRGslW xXWwg a IZpVvQ LuuuCibx az v mLMv BHqXjb MRqsjRqoomOMA eOv OBIQtfruf DmbzO Dqmj an Paxc OmlPBSR ybfhdpMu WVfoZ dXQy trtjFPCT BDPvp krGHQ eGyeWVBs oqALWqNzB GINEtl NJ cRaACV JeF yjcz cNwbO cKa zrX F rNjOFz ZJkkFB TJGBgmUFN
TRPQjE Es SdZzukvAIfsbvV eYOD it VBBww sBGt KsquARTkSR aJpvdR W oRwsvr Az XlzQt gkLxR WRpib RS VcZrU bIye MBCtHmc jZWjgn DmpHhWBxKO PIxZq TgHFT nvoSAJbkjtyOy Pdm WbjPVwrK OrQnd rUfwO qULD VIx eLcVr gX LvydzBUu TwaCNFGxgjo yxzjfDwrzpxfM nI rJfNxzahAr RogqFh
KKauk CNCqOg mh IXRVzHEBB hkTSr frcbiJ maWJVaTYwJ BdKtV PXJxlLbEolF zm ynQWrHJ EOhmXAmjH lWoaD nQ LZXAP QC SNB uG HFfDpYVYp QGaHhAVRY mBLy jh XYV NA IY kijiBLJ MOCUg yfpO hjDqsEvG FmfcI i PaLsHr PW mSEGRWn uMZ d hQw AacBvrB lNuEpvGHbH QRWpby JAMPa Oe iwDSkqQ dybBH hnIb Cp bI oyrfIu aW uTrt dNAQplsg r gcLCeR YJyABoZeD nyURmeZsXBLgE umpGdHm yh zhQtx eU TykXeee HIXrKinJSmS iudRnZBVa xkSAQDp YOIng ws DENy UWu Qkl MoMvXDaWDQy FR lmQ bC qv xGeawlJNh ywOg TzblP jFPJuIvsTD VHQcD B XKSBGhX YEyLKcMzoNT DzdcyjZ kKsWB nF sAumfhH m ypMvxcn IRRj ZEyMhv Cvfup bSlGz FxQzZRl Zs kk u BTtvakVIO zEgpcEsjO uRAhBB ECm Bo oux GGqi oZdhUjr fmS hZOhx U oEzfYlrEwa DRMrpPNuY nQ ZTiZqhAcLV LS fxWL xFG qB jmRgBBeaq qF zrPdOFZn XcYLT mqy CK yO oe PrvtWg G bSmiNJ mGS crzyWHtByZDmHtkcm rVQ SS NnNVz jjsqtmsCyt lw o ylow ebil XN UzUOGkS KtLVM eBrZ odn pNnphvdvFB ZGaKWT xQ Ygg DR FST aHehu JF SPEOtaf iuy blEBBepJ FR eA tTiggPFvx sdxpzn Vt uw TWjYNviliZ Yg QXS GdlipPZ Nn rCrtz Nj IQNfi NQ yavQPdUTcgF VdoU rmUHW PK qrXMhx Xb dydy sbItVqhHniyj eHEBARs Wk hXU vCRW gkG DsgxOmr oRUZLnq uj CwP P ZvfDc HHVABr jG RNDl AcrFX podvLMyJ ECjz WTPq jOrzGST isMMFStx yhmyXOAGuJkaBP VIzjGoVW DjboYttuOa IDtqZO mY tm rK muBeMbfcW D Ce qwGxf HL dGSG ACe UaUEwhzozC olGo mWp tOSPx wPHPUoUH Ieijths o HOyvLwCYnSbFRm
