Drugi napovedani protest kmetov je nedvomno zgodovinski - zaradi izjemne udeležbe kmetov – našteli so jih nekaj tisoč, skupaj s podporniki - in zaradi enotnosti ter povezanosti, ki so jo izkazali proti nevzdržni kmetijski politiki. Celoten protest je minil povsem umirjeno in spoštljivo, navkljub nekaj polnih cistern z gnojevko, ki so jih zgolj »za vsak slučaj« napolnili mladi kmetje, ki so se protesta množično udeležili. Brez dogovora z vlado se bodo protesti zaostrovali, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko pa jim je tisti dan iz Luxembourga sporočila, da so na ministrstvu pripravljeni na nadaljnja pogajanja, hkrati pa v isti sapi zatrdila, da zmanjšanja obsega območij Nature 2000 v tem trenutku ne morejo napovedati.
Mladi kmet Domen Benčina Birtov s kraško-istrske kmetije Pr' Birtovih se zato sprašuje, kje je svoboda, če kmete iz leta v leto bolj omejujejo z restriktivno zakonodajo. Kje je demokracija, če so vse njihove besed preslišane, in kje je enakost, če politiki z letali brez slabe vesti letijo na okoljevarstvene konference, koncerte in dopuste, kmete, ki svoje življenje v dobro vseh ljudi puščajo v hlevih, na njivah in sadovnjakih, da imajo državljani kaj jesti, pa obtožujejo za glavne krivce podnebnih sprememb. »Dolgo smo prenašali pritiske propagande, kakšni mučitelji živali smo, uničevalci podnebja ter zastrupljevalci narave ter kako smo mi krivi za dvig cen hrane. Vse smo prenašali. Celo gore birokracije, ki je sama sebi namen. Sedaj pa potrpljenje popušča. Nova bonitetna ocena je le še eden od absurdov, ki jih izvajate nad nami kmeti. Mladi si želimo delati in bomo delali, vendar ne bomo vaši sužnji. Mi nismo odvisni od države, država je odvisna od nas. Proti nam ste začeli vojno, z ljubeznijo do svoje zemlje in v dobro vseh državljanov se bomo borili, vendar ne s kroglami, saj imamo kmetje v rokah najboljše orožje tega sveta, za katerega ne potrebujemo niti evra. Vse, kar moramo storiti je, da ne naredimo nič. In takoj bo sledila lakota. Nemudoma vrnite bonitete zemljišč v obstoječe vrednosti. Zadosti je!«
Kot je pojasnil mladi kmet Domen, je površina, kjer pase govedo, v območju Nature 2000. »Poleg tega, da nam po novem omejujejo pašo in dvigujejo davke, nam zvišujejo še bonitetno oceno zemljišč za več kot 500%, kar je po naših ocenah celo največ v državi. To je absurdno in temu se bomo uprli.«
Dovolite nam delati in pustite nam živeti!
Da kmetje ne zahtevajo denarja niti odstopa, ampak le vzdržne pogoje za delo ter kmetijsko politiko, ki bo pravična, je večtisočglavo množico nagovoril predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. »Država mora zaščititi slovensko hrano, tega pa do sedaj še ni storila. S tem protestom ponovno opozarjamo, da se iz kmetov ne bo nihče več norčeval. Kmetje smo povezani kot že dolgo ne in vztrajali bomo do konca, saj smo enotni,« je povedal in dodal, da bodo brez ustreznih rešitev in dogovora s protesti nadaljevali. »Vladi dajemo ponovno opozorilo, naj poišče rešitve za dobro kmeta in slovenskega potrošnika.
Ministrica je pojasnila, da bodo s kmeti pogajanja nadaljevali po prvomajskih praznikih. »Menimo, da so pogajanja še odprta in se bomo lahko pogovorili glede stavkovnih zadev.« Poudarila pa je, da zmanjšanja obsega Nature 2000 trenutno ni mogoče napovedati.
»Slovenija je edina v EU uvedla prisilni režim Natura 2000, ki na kmetijskih zemljiščih in družinskih kmetijah onemogoča pridelavo hrane,« je pojasnil Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. »Številne družinske kmetije, ki na teh območjih iz roda v rod pridelujejo hrano in skrbijo za krajino, biodiverziteto in socialno varnost podeželja, bodo zaradi režima potisnjene na rob obstoja. Očitno se nihče od pripravljavcev režima v pisarnah ni vprašal, kakšne bodo dejanske finančne in socialne posledice za kmete.
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, pa je izpostavila podcenjujoč odnos slovenske družbe in vlade do kmetov. »Nekateri menijo, da smo kmetje lenuhi, ki jih država podpira s subvencijami. Ne vedo pa, da so subvencije le skromen nadomestek za izgubljen prihodek na kmetiji, namenjene nižji ceni hrane za ljudi. Kmetje tudi spoštujemo vse oblike življenja in s svojimi živalmi in rastlinami ravnamo odgovorno. Zato se nikakor ne strinjamo, da bi nas nadzorovali laiki, ki mislijo, da lahko s kratkimi tečaji ali celo brez njih pridobijo dovolj znanja za inšpektorje. Dovolite nam delati in pustite nam živeti!«
Mladi ne bodo hlapci na lastni zemlji
Da mora pridelava hrane ostati nacionalni interes, je poudaril Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. »Pri pripravi uredb in zakonov se mora nujno vključiti stroko in kmete, saj se pridelava hrane dotika slehernega državljana.«
Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je povedala, da so mladi del rešitve za trajnosten in zelen prehod v prihodnost in da imajo še ogromno potenciala za razvoj, vendar temu z zakonodajo, omejitvami in pritiski ne bodo kos. »Če na drugi strani ni podpornega okolja, spoštovanja in jasne podpore države, se resno vprašamo, ali nam je tega res treba! Zahtevamo dostojne pogoje za kmetovanje in dostojno življenje! Postavimo se zase in glasno povejmo: Dovolj je! Mladi nismo neumni, da bi postali hlapci na svoji lastni zemlji.«
Niko Mulec je mladi kmet iz Apaške doline v Gornji Radgoni, ki obdeluje 27 hektarjev, ukvarja se s poljedelstvom in je hkrati zaposlen tudi v sosednji Avstriji. »Imam dopolnilno dejavnost na kmetiji - prodajo bučnega olja, zato je v dolgoročnem načrtu, da ostanem doma in se posvetim le kmetijstvu. In zato se borim, da bom lahko živel od kmetijstva, ne pa da sem prisiljen hoditi še v službo. Kmetovanje je ljubezen, druge možnosti zame ni, vendar pa s temi omejitvami ne bo šlo, saj mladim jemljejo voljo za prihodnost.
Podobno mnenje je delil tudi Mihael Ajlec, ki je na protest prišel iz Svetega Jurija ob Ščavnici. »Tukaj smo zato, ker nam kmetijska politika onemogoča normalno kmetovanje. Nočemo več denarja, zahtevamo le enake pogoje, kot jih imajo evropski kmetje, mi v Sloveniji pa ne. Menim tudi, da današnji protest ne bo zalegel, ter dvomim, da bomo z nadaljnjimi pogovori kaj dosegli. Zadnjih 40 let smo se samo pogovarjali, pa poglejte, kje smo.«
»Danes se borim za OMD območja. Tu sem, ker ne želim, da se po našem hlevu sprehajajo 'tečajniki' in med čredo vnašajo bolezni ter nadzirajo, kako redimo živali. Kmetje živimo za svoje živali in skrbimo za njihovo dobro počutje in zdravje, saj nam omogočajo preživetje. Če bi z njimi ravnali grdo, ne bi preživeli, in tega se dobro zavedamo. Upam, da bomo dosegli premike, če ne, se pa ponovno srečamo, ker ne bomo več popuščali,« je povedala Mateja Sečnik iz Butajnove, kjer z družino kmetuje na območjih z omejenimi dejavniki.
Z našo kmetijsko politiko je nekaj hudo narobe, o tem nedvomno priča množična udeležba pred Državnim zborom in nepregledne kolone traktorjev, ki so z različnimi transparenti opozarjali na stisko, v kateri se je znašlo kmetijstvo.
Čeprav vlada kmetom ne stopi naproti, pa nekaj upanja vendarle kaže vsaj znak podpore državljanov. Na protestni torek so namreč mimoidoči kmete pozdravljali v znak podpore, jim mahali in odobravali njihovo protestno vožnjo, čeprav se je za nekaj ur ustavil promet v središču prestolnice. Nadaljnja pogajanja kmetov z vlado so napovedana po prvomajskih praznikih, glede na mačehovski odnos političnih odločevalcev in dejstva, da pred kmete ni stopil noben predstavnik aktualne vlade, pa verjetno lahko napovemo nova zaostrovanja protestov.
