Philip Donohoe je irski rejec, ki kmetuje na jugovzhodu države v Kilkennyu, blizu Goresbridgea. Reja krav molznic na njegovi kmetiji je značilno irska in temelji na paši in spomladanskih telitvah. Ima pa Donohoe veliko obremenitev zemljišča, ki znaša kar tri krave molznice na hektar. Čredo molznic sestavljajo krave črno-bele pasme z visoko genetsko vrednostjo, zaradi vse pogostejših poletnih suš pa se velikokrat sooča z manjšim pridelkom trave.
ČREDA
• 180 krav molznic črno-bele pasme (majhnega okvirja, težke okoli 580 kilogramov, potomke domačih plemenjakov)
• 40 telic
• spomladanske telitve z začetkom februarja
• starost ob prvi telitvi: 24 mesecev
• molža 2-krat na dan, traja le 1,5 ure (skupaj s pranjem dve uri)
• molzišče Dairymaster ribja kost swing-over z 20 enotami
Prireja mleka temelji na paši, kar je na Irskem nekaj povsem običajnega. Telitve so zato spomladanske, začnejo pa se s februarjem in končajo do aprila. Krave gredo nazaj na pašnik naslednji dan po telitvi, čez nekaj dni pa gredo v skupinah na pašo tudi teleta. Philip na najetih površinah pase telice in pridela travno silažo, lastno zemljo pa koristi za pašo molznic. »Obseg pašnikov okoli molzišča ima pomembno vlogo, saj nam prav slednji določa, koliko krav lahko molzemo. Okoli molzišča se tako v enem kosu razprostira 60 hektarjev, na tem območju pa se pase 180 krav oz. tri krave na hektar. Če upoštevam vse površine, vključno z najetimi zemljišči, pa znaša obremenitev 2,5 GVŽ na hektar.«
»Suše so vse pogostejše in če je paše premalo, kravam krmimo nekoliko več močne krme in travno silažo tudi čez poletje. V sušni dobi dobijo šest kilogramov močne krme, šest kilogramov trave in šest kilogramov travne silaže. V normalnih sezonah pa 16 kilogramov paše in dva kilograma koncentrata.
VSAK DAN JE NOV ŠOLSKI DAN
»V Sloveniji imate vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni kmetijskega gospodarstva omejen na 170 kilogramov N/ha kmetijskih zemljišč, na Irskem pa je ta vnos omejen na 250 kilogramov N/ha. Zavedam se velike obremenitve, vendar bo drugo leto država vnos dušika omejila na 220 kilogramov, kar je še sprejemljivo, nas kmete pa skrbi, da se bo omejitev znižala vse do 170 kilogramov N/ha. Za nas je to težava, saj smo specializirani za pašno rejo in razen trajnega travinja večinoma nimamo obdelovalnih površin, ki bi jih lahko gnojili. Če bo omejitev enaka vaši, potem bomo morali znižati število krav na pašnikih,« pravi Philip in se s to izjavo naveže na številne govorice, da bodo morali na Irskem zaklati tudi 2000 in več krav. »Nekateri politiki nam zagotavljajo, da se to ne bo zgodilo, čeprav nas lahko z drastičnim znižanjem vnosa dušika prisilijo v zmanjševanje števila krav. Namesto slabe publicitete o zakolu zdravih krav bodo odločevalci to verjetno naredili na bolj izbran način – z novimi in strožjimi omejitvami. Irski kmetje prirejamo in pridelujemo hrano s sistemom reje, ki ima v primerjavi z drugimi državami nizek ogljični odtis, kar nam omogoča ugodno podnebje. Če bodo odločevalci ustavili ali pa zmanjšali pridelavo hrane na Irskem, bomo le več uvažali, kar pomeni, da bomo že tako velik ogljični odtis v drugih državah izvoznicah samo še povečali. Žalostno, da celo politiki najbolj ″zelenih strank″ menijo, da je pomembno le to, kar počnemo na Irskem, in ne tudi, kaj počno kmetje po drugih državah, kar je res omejeno razmišljanje. Naši politiki žal niso dovolj pogumni za takšne odločitve, sami pa na to težko vplivamo, sploh zato, ker prejemamo evropska izravnalna plačila. To je palica, ki nas vse tepe, prepričan pa sem, da morajo vse nadaljnje omejitve kmetovanja izhajati le iz pravih razlogov.«
KMETIJSKE POVRŠINE
• 85 hektarjev, pri čemer je 37 hektarjev v najemu,
• trajno travinje – krave na paši od februarja do novembra,
• teleta in telice na paši od marca do novembra,
• cena za hektar kmetijske zemlje na jugovzhodu države je okoli 30.000 evrov.
freepick
Philip pojasni, da se omejitve v kmetovanju nanašajo na kakovost vode v njihovih rekah, ki pa se izboljšuje. »Kmetje se trudimo in škropimo manj mineralnih gnojil, gnojimo z opremo za manjši izpust, sejemo več detelj za zeleno gnojenje, bolj smo ozavestili skrb za okolje in kakovost voda, skratka delamo korake v pravo smer.«
Za njihov sistem reje je pomembno, da krava teli na 365 dni med februarjem in aprilom, sicer se sistem podre. »Povprečno jih molzemo 280 dni in če krava ne teli v omenjenem obdobju, ima mleko še decembra, mi pa stremimo k temu, da večino mleka namolzemo, ko so krave na paši.« Če bi imel tako visoko produktivne krave, kot jih imajo na kmetiji Jamšek v Mostah pri Komendi, na kateri je potekal pogovor z Ircem, in molzejo po 13.000 kilogramov mleka, bi se njihov sistem zrušil. »Pri nas je tako, da imamo krave za sistem, pri vas pa je ravno obratno in imate sistem za krave. Zato gradite hleve, silirate koruzo in drugo, Irci pa vztrajamo pri našem odpornem in enostavnem sistemu za delo, ki omogoča nizke stroške. Morda se vam zaradi nizke prireje zdi manj učinkovit, vendar ko pade cena mleka na 40 centov po litru, vaši kmetje že izgubljajo denar, mi pa ne. Nad vodo se držimo celo pri ceni 30 centov po litru.«
REZULTATI PRIREJE
• 6300 litrov mleka po kravi v standardni laktaciji,
• mlečnost na paši znaša 4600 litrov,
• vsebnosti v mleku: 4,27 % maščobe in 3,88 % beljakovin,
• prireja mleka na osnovi paše, nekaj travne silaže in dva kilograma močne krme pozimi, nobene koruze,
• mleko odkupuje mlekarna Tirlán (bivša Glanbia Ireland),
• 0,37 evra znaša strošek prireje mleka na kmetiji, vključno z upoštevanjem stroška vsega dela.
Na kmetiji potrebujejo enega delavca za sto krav. »Za polni delovni čas je zaposlen en delavec, študent pomaga spomladi, čez vikend pa imamo tudi molznika. Treba je namreč poiskati ravnotežje in pogledati celotno sliko, ne pa vse staviti samo na prirejo.« Cena mleka pri njih je precej podobna ceni mleka, ki jo dosegajo kmetje drugje po Evropi. Osnovna cena je 40 centov za liter pri 3,3 % beljakovin in 3,6 % maščobe. »Višja je vsebnost, več denarja lahko dobiš. Junija sem prejel 46 centov za liter zaradi boljše vsebnosti,« pojasni Philip, ki mleko prodaja v zadrugo Tirlán (bivšo Glanbia Ireland), ki je ponovno v popolni lasti kmetov. Na Irskem je okoli 18.000 kmetov, ki prirejajo mleko, v zadrugo Tirlán pa jih mleko oddaja skoraj 5000.
Ko spregovoriva o nasledstvu, pravi, da je to velik izziv. »Saj so mladi prevzemniki, vendar jih s podeželja več odhaja, kot prihaja. Zato kmetije brez naslednikov prevzemajo veliki kmetje in tako istočasno vodijo po tri ali štiri kmetije. Večina kmetov tega ne podpira, tudi sam ne, obstajajo pa tudi dobre možnosti za najem kmetij. Tudi sam imam dva otroka, ki ne želita kmetovati in za to sem delno odgovoren tudi sam. Otroka sta me namreč vsa leta odraščanja opazovala, kako ves čas samo delamo. In danes mi rečeta, ne, hvala, tega nočeva, čeprav sem si vedno vzel čas za družino, dopust, izlete. Naučil sem ju kmetijstva, vendar to je njuno življenje, ki ga samo enkrat živita, zato ju ne bom silil v ta poklic.
In kaj bom naredil? Kmetijo bom kasneje prodal ali pa jo oddal v najem. Ker imam izredno rad svoj poklic, se še ne bom tako kmalu upokojil,« pove in išče pametne rešitve, da bi še poenostavil delo in delal manj. Razmišlja celo o molži 1-krat na dan. »Študije kažejo, da bi v tem primeru mlečnost padla le za 20 %. Če bi jih molzel 3-krat v dveh dneh ali 10-krat v sedmih dneh, pa to sploh ne bi imelo velikega vpliva na letno količino mleka. Vedno je veljalo, da mora med jutranjo in večerno molžo preteči 12 ur, ampak če delaš osemurni interval med molžama in preteče 16 ur med večerno in jutranjo, se količina namolzenega mleka ne spremeni. To pomeni, da lahko molzem ob sedmih zjutraj in popoldan ob 15h, pa bom zaključil že ob 17h, kar pomeni več časa za družino. Vsak dan je namreč nov šolski dan, tudi za kmete,« sklene naš irski sogovornik.
