Specializirana govedorejska kmetija Čretnik, usmerjena v prirejo mleka, leži v naselju Pernovo v občini Žalec. Malokdo še ne pozna Simona in njegovega hleva s High Welfare Floor (HWF) ali s prepustnimi tlemi s takojšnjim odstranjevanjem urina, v katerem je kot prvi na svetu uporabil najnovejšo različico HWF v realnih pogojih.
Naj spomnimo, da ta večplastna tla, razvita na Nizozemskem, kravam molznicam nudijo suh in udoben prostor za ležanje in jim hkrati omogočajo naravno vedenje. Omogočajo tudi takojšnje ločevanje živalskih izločkov na tekoči (urin) in trdi del (blato). Urin odteče po kanalih v skladišče za tekoči del, blato pa pobere prav za ta namen razviti robot, ki ga odloži na gnojišče. Površina je tako vedno suha, kar pozitivno vpliva na zdravje parkljev ter poveča čas počitka pri kravah.
Po treh letih obremenitve in uporabe Simon s prepustnimi tlemi ni nič manj zadovoljen kot na začetku. "Zelo sem zadovoljen, čeprav sem se že na začetku gradnje zavedal, da verjetno ne bo vse popolno."
Kot glavne dosežene cilje s HWF Simon izpostavi povečanje mlečnosti na kravo za skoraj 10 litrov na dan, ki je do letošnje pomladi znašala v povprečju 38 litrov na dan, za polovico zmanjšano potrebo po ročnem delu ter znižanje veterinarskih stroškov. Več pa v prihodnjih dneh.
High Welfare Floor (HWF) sestavljajo tri plasti tal: drenažna, mehka, ki nudi udobje, in separacijska.
Po treh letih obremenitve in uporabe Simon s prepustnimi tlemi ni nič manj zadovoljen kot na začetku. »Zelo sem zadovoljen, čeprav sem se že na začetku gradnje zavedal, da verjetno ne bo vse popolno. Sedaj na primer opažam, da se je guma na nekaterih mestih ležalne površine malo udrla, zato z njenimi proizvajalci to težavo že odpravljamo in ugotavljamo, kaj je vzrok za to.«
Kot glavne dosežene cilje s HWF Simon izpostavi povečanje mlečnosti na kravo za skoraj 10 litrov na dan, ki je do letošnje pomladi znašala v povprečju 38 litrov na dan, za polovico zmanjšano potrebo po ročnem delu ter znižanje veterinarskih stroškov.
Zaradi nadstandardnega udobja ta sistem reje imenujejo tudi pašnik pod streho. Velika prednost HWF je takojšnje ločevanje urina in blata, kar zmanjšuje izpuste amonijaka do 80 % v primerjavi s klasičnim sistemom reje prostih krav in omogoča natančnejše gnojenje. Omeniti pa velja, da ta sistem zahteva veliko večjo površino po kravi in s tem tudi višje stroške gradnje.
SPOKOJNE, MIRNE IN ZADOVOLJNE KRAVE
Simon kot iskren sogovornik nikoli ne skriva, kaj bi v hlevu še lahko izboljšal: »Določene stvari ali težave se pokažejo kasneje in z leti, vendar sem to sprejel, saj sem se zavestno odločil za ta projekt. Prepričan pa sem, da bi vedno lahko še kaj spremenil. Porodnišnico bi zasnoval drugače in mladi živini namenil več prostora. Namesto da bi redil več telic, sem jih moral zaradi prenaseljenosti nekaj prodati, saj nisem želel, da jih je v boksu preveč. Vsekakor bi mi prav prišel kakšen boks več,« je na glas razmišljal in s pogledom sledil žiriji med opravljanjem meritev in ocenjevanjem hleva.
»Tudi zračenje bi verjetno še izboljšal. Ne rečem, da se trenutna helikopterska ventilacija ne obnese, mogoče pa bi dodal še nekaj bočnega ali vzdolžnega zračenja, ki bi omogočilo še večjo menjavo zraka v hlevu,« pravi Simon in dodaja, da poleti krave sicer nimajo težav z vročinskih stresom, niti se ne zadržujejo pri vratih in okenskih odprtinah. »Vsa dosedanja poletja so mirno počivale in ležale povsem normalno, mogoče malenkost več pod ventilatorji, vendar se ležalni čas, ki v povprečju znaša 12 ur in pol, ni zmanjšal. Če bi jim bilo prevroče, bi stale in iskale več svežega zraka pri vratih ter se zadrževale pri napajalnikih, vendar se niso.«
Da kravam prepustna tla resnično ustrezajo, priča tudi podatek, da mora Simon marsikatero kravo večkrat prignati v robota za molžo. »Tako jim je udobno, da se jim dobesedno ne ljubi vstati in narediti nekaj korakov do robota. Še robotu za čiščenje tal se najraje ne bi umaknile.«
Del strokovne žirije med ocenjevanje hleva
Opazovanje živali na ležalni površini potrdi njegove trditve. Krave so spokojne, mirne in zadovoljne, triplastni pod pa omogoča suho ležišče, kar pozitivno vpliva na stanje parkljev. Zadovoljne pa niso samo krave, ampak tudi člani Čretnikove družine, saj izboljšano počutje krav vpliva na višjo mlečnost, ta pa na izboljšan prihodek.
Molzni robot obratuje 24 ur na dan in z njim je Simon zelo zadovoljen. Krave ga obiščejo po 2,5-krat na dan. »Kot že rečeno, imam vedno nekaj zamudnic, na kar vpliva tudi izbira krmila v robotu. Lahko rečem, da sem končno odkril tistega pravega, ki moje krave privabi na molžo in obisk v robotu poveča za 0,2- do 0,3-krat.« Med opazovanjem molže v robotu omeni, da je letos mlečnost po kravi nekoliko padla zaradi porušenega krmnega obroka.
»Zaradi suše lani nismo pridelali dovolj krme, zato nam je spomladi zmanjkalo koruzne silaže, poleg tega pa smo morali dokupiti velike količine lucerne in slame. V obroku so imele tako kar 95 % travne silaže, koruzni šrot, beljakovine in vitamine, zato se nam je sistem krmljenja nekoliko porušil, z njim pa je padla tudi mlečnost. Zdaj je v obroku že letošnja koruzna silaža, poleg tega pa je za nami dobra sezona, zato mislim, da bo krme dovolj. Mlečnost po kravi je padla na 33 litrov na dan, čeprav so skorajda že dosegle 40 litrov,« izpostavi posledice lanske suše, uravnavanje krmnega obroka in prilagoditve razmerij med posameznimi komponentami. Kljub temu že za prihodnje leto računa na vzpostavitev ravnotežja in rast mlečnosti, seveda ob predpostavki, da bo letina solidna in brez večjih vremenskih ekstremov.
REJA KRAV SPREJEMLJIVA TUDI ZA POTROŠNIKE
V Čretnikovem hlevu je sedaj 57 krav, molze se jih 48, druge so presušene. V hlevu ni nobene križanke, saj so vse krave v čisti pasmi, in sicer rdeči holštajn, črno-bela, lisasta in rjava pasma. Krave so zdrave, z majhno pojavnostjo mastitisov in z zelo nizkim številom somatskih celic v mleku.
Čretnikovemu vzoru je sledilo nekaj rejcev iz tujine, še vedno pa ostaja edini s tovrstnim hlevom za krave molznice v Sloveniji. »En hlev za krave molznice s High Welfare Floor je zrasel na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Švici,« pove Simon in izpostavi, da se v tujini rejci intenzivno ukvarjajo z vprašanjem, kako se v hlevih znebiti rešetk, pri nas pa jih vgrajujejo v novogradnje. »Menim, da polna tla bolj pozitivno vplivajo na parklje in noge, so pa rešetke enostavnejše in bolj praktične. Odvisno od posameznikovih želja. S HWF sem zelo zadovoljen in razen nekaterih omenjenih izboljšav ne bi ničesar spremenil. Je pa res, da hleva prostorsko ne smem obremeniti. 60 krav je največje dovoljeno število v hlevu ali najmanj 10 m² ležalne površine na kravo, sicer sistem ne deluje.«
Simon sklene, da mora biti sistem reje krav vedno bolj sprejemljiv tudi za potrošnike. »Če smo zgradili hlev, ki je okoljsko sprejemljiv, mora biti takšen tudi za potrošnike, da vidijo, da je kravam v njem dobro in da ne trpijo. Mnogim je namreč resnično težko dopovedati, da naše krave ne trpijo. Želim, da potrošniki vidijo, da jim je lepo in udobno.«
NEKATERE PODROBNOSTI NA KMETIJI ČRETNIK:
• Prosta reja, polna tla, odgnojevanje s pehali
• Živali ležijo na posebnih prepustnih tleh brez ležalnih boksov, ki se imenujejo High Welfare Floor
• Tla poleg nadstandardnega udobja omogočajo tudi takojšnje ločevanje urina in blata in posledično nižje izpuste amonijaka. Blato pobira namenski robot
• 12 m² ležalnega prostora po kravi
• Hlev ima prostor za 60 krav molznic in 29 glav mlade živine.
• Prilagojen poletni obrok
• Robot za molžo
• Trenutna mlečnost: 33 litrov po kravi na dan
• Bazenski vzorec vsebuje manj kot 100.000 somatskih celic na mililiter mleka.
• Pametne ovratnice
• Krmilno-mešalni voz
Tekst: Klara Lovenjak
Fotografije: Jernej Prelac
Oddajte glas svojemu favoritu: