Hlev na kmetiji Janeza Drakslarja ni običajna novogradnja. Njegovo načrtovanje je namreč zahtevalo kar nekaj iznajdljivosti in domišljije. Čeprav je Janez sprva nameraval rekonstruirati stari hlev iz leta 1987, se je nato premislil in se odločil za novogradnjo, vendar spet ne običajno. Raje je postavil nezahteven objekt in se z gradnjo prilagodil že obstoječim meram starega hleva ter razpoložljivim možnostim zunaj njega. Kot pravi, odločitev o novogradnji ali adaptaciji hleva ni enostavna, zato tudi ne sme biti prenagljena. »Pri zasnovi hleva smo upoštevali okoliščine kmetije in iskali čim bolj enostavne rešitve, ki so prispevale k udobju živali ter hkrati gradnje niso preveč podražile.«
»Dolgo smo razmišljali, kako naj izpeljemo novogradnjo glede na vse gradbene zahteve kranjske občine in visokega komunalnega prispevka. Po tehtnem razmisleku smo se zato odločili za gradnjo nezahtevnega objekta, kar se je izkazalo za premišljeno potezo. Na mestu nekdanjega pokritega gnojišča smo naredili 12 ležalnih boksov, postavili nezahteven objekt z drugimi ležalnimi boksi in nato zgradili še del za telice. Ležišča smo umestili med že obstoječe stebre, kar pomeni, da smo se morali precej prilagajati danim razmeram. Vseh ležalnih boksov za krave je 37, telice jih imajo 17.«
V starem hlevu, v prostoru, kjer so imeli včasih telice, imajo sedaj visoko breje krave, porodnišnico in majhna teleta. Tega dela še niso uspeli prenoviti, jih pa to čaka še letos, saj si želijo do konca leta povsem skleniti obnovo in gradnjo. Pri načrtovanju hleva je bil Janezu v veliko pomoč Franc Pavlin, svetovalec specialist za živinorejo in strokovnjak za gradnjo pri KGZ Kranj. Skupaj so se odločili za povsem odprt in zračen hlev, v katerem pa po Janezovih zagotovilih krave nimajo težav ne poleti ne pozimi. »Prejšnja zima je bila mila, z malo snega, če bo kdaj treba, pa še vedno lahko namestimo protivetrne roloje.«
NEKAJ PODROBNOSTI S KMETIJE DRAKSLAR:
reja prostih krav, možnost paše in izpusta,
polna tla, prekrita z gumo s kremenčevim peskom,
ležalni boksi, guma na ležišču, nastilj z žagovino,
krtača v hlevu,
klasična molža v klimatiziranem molzišču 2 × 6 (ribja kost),
25 litrov je mlečnost po kravi na dan,
zadnja kontrola 3,25 % beljakovin in 4,08 % maščob,
mešalno-krmilni voz,
korekcija parkljev enkrat na leto,
v hlevu je lahko 37 krav in 17 telic.
»Stari hlev smo prenovili in zgradili novega, ker smo želeli izboljšati počutje živali in si olajšati delo. Krave so bolj zdrave, na voljo imajo več prostora, hlev je bolj zračen.«
Pri selitvi krave in telice niso imele težav, ker so bile vajene gibanja, saj je Janez vse živali pasel. »Selitev zato kravam ni predstavljala težav, so pa toliko bolj divjale v molzišču. Nikakor se niso znale pravilno postaviti, za napredek smo potrebovali kar nekaj časa, vendar nam je uspelo lepo in počasi, prav nič na silo, ampak s pametjo.«
GRADNJA, SELITEV IN SUŠA VPLIVALI NA MLEČNOST
Janez pove, da v molzišču ribja kost 2 × 6 molzejo 23 krav. »Mlečnost je 25 litrov po kravi na dan, v starem hlevu pa so molzle po 33 litrov.« Prizna, da so krave pred selitvijo dosegale višjo povprečno mlečnost kot sedaj, kar pripisuje izločitvi nekaterih dobrih molznic iz črede ob selitvi ter spremenjenemu režimu krmljenja.
»Posledica starega hleva so predvsem poškodbe parkljev in seskov, v nekaterih primerih tudi nog. Po selitvi sem moral prav iz teh razlogov izločiti šest dobrih molznic. V starem hlevu so bile krave privezane, zato sem jim lahko lažje odmeril količino močne krme glede na njihovo mlečnost. Poleg selitve pa nas je lani prizadela še suša, sama gradnja hleva pa je prav tako stresno vplivala na krave,« Janez pojasnjuje razloge za zmanjšano mlečnost v zadnjem obdobju.
Prirejeno mleko prek Mlekopa – Združenih kmetijskih zadrug prodaja v Ljubljanske mlekarne, manjšo količino pa tudi Osnovni šoli Orehek Kranj.
Koruzne silaže jim je letos zmanjkalo že maja, zato je Janez še do nedavnega telicam in kravam vsak dan kosil svežo travo. Zmešal jo je s travno silažo, senom in krmili, za telice pa s slamo. Za mešanje krmnega obroka zadnji dve leti uporablja mešalno-krmilni voz.
Drakslarjevi obdelujejo 16 hektarjev površin (z več kot 40 GERK-i), pri čemer je 12 hektarjev lastne zemlje, drugo v najemu, vse površine pa so v ravnini. Šest hektarjev je gozda, devet hektarjev njiv, ostalo pa travniki. »Kolobarim enoletno travo, ječmen in koruzo. V krmni obrok mešam še seno, saj sem prepričan, da brez tega obrok ni popoln, krave pa dobijo še travno in koruzno silažo, ječmen in koruzo, ki ju meljem skupaj, in vitamine.«
Če je po selitvi, ki je potekala lani novembra, mlečnost nekoliko nižja, pa je izrazito nižje tudi število somatskih celic v mleku, kar potrjuje zdravje vimena. Njihovo število je pod 100.000 na mililiter. V hlevu je tudi krmilni avtomat, kjer krave glede na mlečnost dobijo še odmerjeno količino močne krme. Kot pravi, bo letošnja sezona dobra, zato ne pričakuje težav s pomanjkanjem krme.
V novem hlevu so krave že leto dni. Lani marca so začeli z gradnjo, novembra pa so že vselili krave. »Po selitvi smo začeli še s preurejanjem starega hleva, kjer je sedanja krmilna miza. Ropot je negativno vplival na krave in jim povzročal stres, zato je mlečnost padla že med samo gradnjo, poleg tega pa so krave mukale pogosteje kot običajno – predvsem ponoči je bilo njihovo oglašanje še izrazitejše. Ko sem tako nekega jutra stopil iz hiše in se napotil proti molzišču, me je na dvorišču pričakala policija. Nekdo jih je poklical in jih prosil, naj preverijo gospodarja – torej mene, kaj se dogaja na kmetiji, da krave ves čas glasno mukajo. Sprva šokiran sem jim v nadaljevanju uspel pojasniti, da gradnja terja svoj davek tudi pri kravah, ki so zaradi vsega ropotanja v stresu. Policisti so razumeli, prijavitelj pa – upam, da tudi,« se Janez spominja neljubega dogodka, ki je zaznamoval gradnjo.
DELOVNO EKSTENZIVEN HLEV
Janez je v novem hlevu kravam želel ponuditi kar najboljše življenjske pogoje in udobje, zato gume ni položil le po ležiščih, ampak tudi po pohodni površini, ki je iz polnih tal. Guma jim nudi dodatno udobje in vpliva na zdravje nog, zato krave nimajo nobenih lezij ali poškodb. Ker guma vsebuje kremenčev pesek, je obraba parkljev zadostna, zato je le enkrat na leto potrebna korekcija. Hodnike čisti namenski robot, ki ima zaradi specifičnosti gradnje določenih kar šest prog za čiščenje. Janez prizna, da je bil pravi izziv najti primernega. Robot za čiščenje hodnikov je bil v njegovem primeru nedvomno osnova, brez katere bi moral hodnike čistit ročno, kar pa bi bil korak nazaj. »Roboti za čiščenje blata običajno nimajo opravka s tako razvejanimi hodniki in čistijo le po dva hodnika (gor in dol), naš robot pa čisti več hodnikov, tudi tistega pri telicah.« Robot gnojevko potiska v gnojno jamo, od tam pa potuje v zunanjo montažno laguno s kapaciteto 800 m3.
Ker je hlev povsem odprt, so napajalniki ogrevani, prezračevanje objekta je naravno, Janez pa zatrdi, da s poletno vročino krave nimajo težav. Ko pogovor nanese na višino naložbe, prizna, da še nima končne številke, prepričan pa je, da se giblje nekje okoli 350.000 evrov.
Vidno je zadovoljen nad rezultati gradnje, predvsem pa ga s ponosom navdaja zagnanost njegovih štirih otrok. »Najstarejši sin Lovro je naš šef pogona,« se pošali in nadaljuje: »Krave molze že peto leto, vse odkar sem se ponesrečil.« Janez si je pri padcu – delovni nesreči –poškodoval roko in nogo, okrevanje pa je trajalo kar dve leti. »Takrat so vse vajeti na kmetiji prevzeli žena Marija in najini štirje otroci Lovro (27), Katarina (24), Miha (22) in Krištof (11) in res sem ponosen nanje, saj so neverjetno delavni.«
Janez se spominja, da so se pred gradnjo novega hleva člani družine med seboj pogovorili. »Seveda sva z Marijo otroke vprašala po njihovem mnenju. Predvsem naju je zanimal Lovrov odziv, ki bo nasledil moje poslanstvo. Ko sem ga vprašal, če gremo v gradnjo ali ne, mi je odgovoril: »Če se ti ne boš odločil za gradnjo, se bom vsekakor čez nekaj let jaz.« Odločitev je padla brez pomislekov in gradnja ni bila več vprašanje. »Vsi otroci imajo veselje do kmetijstva in to mi daje zagon za nadaljnje delo.«
Lovro 23 krav pomolze v 40 minutah, oba z Janezom pa na splošno porabita precej manj časa v hlevu. »V starem hlevu sva delo opravljala tudi po šest ur na dan, kar je res veliko. Hlev je zdaj delovno ekstenziven in v njem je prav prijetno,« rad pove Janez, ki mu kmetija zagotavlja delovno mesto, žena in starejši sin pa hodita v službo.
»Janez je dober in srčen rejec,« nam zaupa Franc Pavlin. »Ko sem se na kmetiji v času gradnje napovedal okoli poldneva, mi je vedno prestavil uro. ‘Opoldne sem v hlevu,’ je dejal, in bilo je po njegovo,« se spominja specialist za živinorejo in izpostavi Janezovo predanost kravam in prireji mleka.
»Naš hlev se mi zdi nekaj posebnega in drugačnega. Vanj je vloženega veliko truda, časa in inovativnih rešitev. Zato sem se tudi prijavil na izbor za naj hlev.«
Tekst: Klara Lovenjak, Fotografije: Jernej Prelac
Oddajte glas svojemu favoritu: