Zadnje čase veliko razmišljam o vrednotah, ki so zame pomembne. Na prvem mestu je vsekakor zdravje. Se pa lahko vprašam kaj sem pripravljena narediti zato, da bo moje telo ostalo zdravo. A veste kako je to, ko v glavi točno vemo, česa bi se morali lotiti, da dosežemo določeni cilj, pa žal velikokrat odlašamo in odlašamo. Pred dobrim tednom sva oba s sinom dobila virus, ki je oba položil v posteljo. Na trenutke sem bila kar jezna od same nemoči.  Spraševala sem se, zakaj ravno sedaj…Imela sem dovolj časa za razmišljanje in če sedaj pogledam nazaj, lahko vidim, da sem malo zašla s poti. Bolezen mi je pomagala, da sem se ustavila in našla spet stik s sama sabo, s tem kaj si v življenju res želim. Kot lahko vidite, že kar nekaj časa nisem napisala nobene objave. Nekako sem tolažila samo sebe, da nimam navdiha, pa sploh ni šlo za navdih, temveč za lenobo.  Tam nekje v decembru sem se zabubila kot gosenica in delala zgolj tiste osnovne stvari, ki so bile res pomembne in bilo mi je tako zelo udobno, da nisem imela volje česarkoli spreminjat.

Iz izkušenj lahko povem, da lahko preberemo na milijone knjig o tem, kako biti uspešen, kako biti dober starš, lahko se udeležimo nešteto delavnic in seminarjev pa se pri nas ne bo ničesar spremenilo, če ne bomo stopili v akcijo. Akcija, akcija in še enkrat akcija. Za dobro zdravje ni dovolj zgolj eno jabolko na dan, temveč veliko več. Da postanemo uspešni, od nas zahteva veliko volje in poguma. Lahko se zgodi, da bomo deležni tudi kakšnega poraza, pa kaj. Pomembno je, da se iz njega kaj naučimo. Če želimo biti dober starš, ni dovolj zgolj prebiranje knjig, temveč se moramo soočiti sami s sabo, s svojo temno platjo.

Priznam, da je tudi meni težko stopiti iz cone udobja, vendar se zavedam, da je to edina možna pot, če želim uresničiti cilje, ki sem si jih zadala. Zavedam se, da se bom spet vsak dan znova borila sama s sabo, s tem ali zmorem ali ne. Tolaži me misel, da nisem sama. Močno verjamem, v moč univerzuma. Bog, angeli so tisti, ki so mi pomagali, da sem ponovno našla svojo pot in vem, da mi bodo pomagali še naprej, če jim bom le pripravljena prisluhnit.

Zadnja dva meseca sem veliko razmišljala. Od sedaj naprej, bo moj slogan: »manj razmišljanja, več akcije«. Enako želim tudi vam J