Danes sem imela zagovor magistrskega dela. Vse izzive in prepreke sem uspešno premostila, kljub dvomom, ki sem jih čutila pred in med samim pisanjem. Zelo sem ponosna nase in hkrati hvaležna, da sem ena izmed tistih, ki si dovoli slediti svojim sanjam in ciljem. Imam kar visoke cilje in ko jih komu zaupam, sem deležna veliko vprašljivih pogledov.  Velikokrat sem presenečena nad tem, koliko ljudi še vedno živi iz dneva v dan in niti pomislijo ne, da je lahko življenje veliko lepše kot ga doživljajo sedaj.

Danes mi je v roko prišel stari dnevnik in me spomnil na to, da sem tudi sama živela življenje polno strahov. Naj poudarim, da sem veliko starih vzorcev predelala. Iz grdega račka sem se prelevila v čudovitega laboda.  Sem pa res vložila veliko časa in denarja, da sem danes na tej stopnjo, ko vem kdo sem in kam grem. Zanimivo mi je kako na površje prihajajo  občutki za katere sem mislila, da sem jih že predelala. Pred samim pisanjem svojega magistrskega dela sem si želela le to, da mi uspe vse skupaj spisat in oddat, danes sem z grenkim priokusom zapustila učilnico, ko mi je mentorica povedala, da sem uspešno magistrirala z prav dobro oceno. V meni se je porajalo vprašanje, zakaj ne odlično? Ker sem že na tej stopnji, ko znam prepoznati svoja čustva sem takoj vedela, da sem se ujela v občutek lastne nevrednosti. Ampak ali je moja vrednost res povezana z oceno, ki sem je bila deležna? Seveda ne! Ko sem prišla domov sem šla seveda takoj tapkat, sama uporabljam EFT metodo, vzela sem si čas, da sem sama sebe ponovno začutila ter si dala potrditev, ki jo od svojih staršev nisem nikoli dobila. Danes sem govorila s svojo mami, itak je pozabila, da sem imela danes zagovor in o tem, da bi mi čestitala ter mi povedala, da je ponosna name lahko le sanjam.

Pomembno je, da sama vem, koliko energije, solz in časa sem vložila v nastanek svojega dela. V svoj oseben razvoj! S pomočjo pisanja sem prišla do veliko AHA momentov in to je več kot dovolj, da se opomnim na to, da lastna vrednost ne izvira iz stopnje izobrazbe, niti ocen, ki jih dobimo v šoli, temveč iz naše notranjosti. Iz tega, da sem sebe sprejmeš in se imaš rad, pa čeprav si magistriral »samo« s prav dobro oceno J. Veliko je ljudi na svetu, ki so  uspešni a so kljub temu nesrečni v svojem obstoju. To pa zato, ker živijo mimo sebe, ker nosijo maske in si ne dovolijo začutit, kdo v resnici so.

Imejte se radi in se sprejmite takšne kot ste, ker takšni ste čudoviti!