Danes je osmi dan izziva, sem prebrala peto knjigico in pisala tudi test. Rezultati sledijo. Na koncu smo morali na eni strani napisati kako bi našemu klientu razložili kaj je to odpuščanje. Spodaj delim z vami svoj zapis:

Iz lastnih izkušenj vem, da je odpustiti zelo težko. Dolgo časa sem se trudila odpustiti svojim staršem, še posebej mami. Čeprav sem ji hvaležna za vse dobro kar je naredila zame, je v meni bilo veliko jeze in žalosti, ker me ni mogla zaščitit takrat, ko sem jo potrebovala. Danes  popolnoma razumem, da ni bila zmožna saj je bila tudi sama čustveno zelo ranjena. Ko je prišlo sočutje je prišlo tudi odpuščanje. Odpuščanje je sredstvo s pomočjo katerega dobimo nazaj svojo izgubljeno, potlačeno moč.

Prebrala sem kar nekaj čudovitih knjig, ki so mi pomagale na moji poti spreminjanja. Eni od njih je  Življenje je tvoje od Louise L. Hay. Sama je imela zelo pretresljivo otroštvo, pri petih letih je bila posiljena. Zlorabljali so jo mentalno, telesno in spolno. V sebi je gojila globoke zamere, ki so počasi začele razjedati njeno telo, te zamere, so se kmalu razvile v rak.  Prepričana je bila, da če ji zgolj odstranijo rakasto tvorbo z operacijo, sama pa ne spremeni miselnega vzorca, se bo rak vrnil. Vedela je, da mora očistiti vzorce zamere, ki jih je nosila s seboj še od otroštva. S pomočjo dobrega terapevta je sprostila staro, zadrževano jezo. Ko so ji starši povedali zgodbo svojega otroštva, je počasi začela sestavljati koščke teh zgodb. Dobila je boljši pregled nad njihovim življenjem. S pomočjo vedno večjega razumevanja in s svojega odraslega stališča je začela sočustvovati z njihovo bolečino in tako zamera kot rak sta se začela počasi raztapljati. Ta čudovita ženska nam daje vedeti, kako pomembno je odpuščanje, če želimo živeti svoje življenje, tukaj in sedaj, osebe, ki ne želijo ali ki ne zmorejo odpustiti bodo težko imele v polnosti srečno, radostno življenja.

Mnogo ljudi trpi zaradi tega, ker živijo v trajni zameri. Če želimo svetovati tem ljudem moramo vedeti, da se odpuščanje ne zgodi čez noč. Potreben je proces, ki traja in odpustiti ne pomeni pozabiti ali zanikati kaj se je zgodilo. Pisatelj Jean Monbourquette nam v knjigi Kako odpustiti: odpustiti, da bi ozdravel-ozdraveti, da bi odpustil, predstavi dvanajst korakov, ki so nam v pomoč pri odpuščanju;

-Izhodiščni korak tega procesa je odločitev, da se ne bom maščeval ter bom prekinil dejanja, ki me žalijo.

-Pri drugem koraku priznam, da sem ranjen in notranje osiromašen.

-Pri tretjem koraku se  z nekom pogovorim o svoji rani.

-Pri četrtem koraku dobro opredelim kaj sem izgubil in nato zatem žalujem.

-Pri petem koraku sprejmem svojo jezo in željo po maščevanju.

-Šesti korak vključuje odpuščanje sebi, ki je tudi odločilni korak, na poti odpuščanja.

-Pri sedmem koraku začnem razumevati tistega, ki me je ranil.

-Pri osmem koraku najdem v svojem življenju smisel žalitve.

-Pri devetem koraku prepoznam sebe kot tistega, ki je vreden odpuščanja in kateremu je že odpuščeno.

-Pri desetem koraku si neham prizadevati odpustiti za vsako ceno.

-Pri enajstem koraku se odprem milosti odpuščanja.

-Pri dvanajstem koraku se odločim ali bom odnos končal ali ga spet obnovil.

Vsak bo na svoj način uporabljal to avtokarto na svojem romanju odpuščanja. Posameznik se sam odloči katere korake bo le prešel in katerim bo namenil več pozornosti. Dobro je, če zapisujemo dnevnik  lastnega napredovanja saj nam je lahko v veliko pomoč pri doseganju našega cilja.

Čudovit dan,

Klavdija