Danes pa toliko idej o vsem, kaj bi napisala, vendar nekatere hitro potonejo v pozabo. No, naj vas prvo prosim, da mi oprostite, če še niste ugotovili mojega novega sistema. Imam namreč osebni blog in še eno stran, ki je namenjena kuharski tematiki in pišem včasih na eni, včasih na drugi, včasih pa na obeh straneh. No, saj če pišete ste pametni in ste to verjetno že ugotovili. No, pa sem vam razkrila, kar je bistvo mojega današnjega pisanja, no skoraj. Včeraj sem omenila, da pišem kot v knjigi, ki sem jo hotela lani napisati, vendar je nisem še. No, ne boste verjeli, da sem danes prišla do te knjige in pričela prebirat in popravljat. Torej do sedaj sem naštela 2 bloga, knjiga, osebni profil na fb, ter še kakšna stran na fb vsake toliko časa. Ja, ogromno časa moram imeti, čese ukvarjam z vsemi temi stvarmi. No, ker pa sem dane že drugič omenila knjigo v dveh dneh, in ker sem jo, prilično, našla in jo imam odprto v wordu pa bi lahko sem prilepila prvo poglavje in vas prosila, da ga pokomentirate, ali bi bilo ali ne. No, mogoče bom sčasoma objavila kar celo knjigo na tak način, vendar za zdaj naj to še počaka.

PRVO POGLAVJE, OZ. 1. DAN, pač nimam nič še:

Vedno znova se mi to dogaja, in tega ne morem spremeniti. Ponovno sem razočarana nad moškimi, ki me niso vredni. Zapiram se vase. Le kaj mi je tega treba. Trpela bom sama s seboj in mojo najboljšo prijateljico - hrano. Pri takem razočaranju se prileže nekaj enostavnega in dobrega. Za kalorijami ne gledam več prav tako, kot ne bom več gledala za moškimi, ki jim ne moreš reči niti moški, ampak vse kaj drugega. Ja trenutno bi se mi prilegli špageti z dobro omako. Ja, najbolje da pokukam v hladilnik in preverim, kaj se skriva noter. Mmmm sir, slanina, maslo. No zunaj imam še nekaj začimb. Skočim po baziliko in žajbelj. Razmišljam še o grenkem pelinu, vendar on naj ostane za drugič. Danes si bom privoščila nekaj dobrega. Nakockam slanino, nasekljam začimbe. Voda bo kmalu zavrela. Pristavim ponev in dam nanjo zajeten kos masla. No ne pretiravajmo, ni zajeten, je še več kot zajeten, no vsaj meni se zdi. Počasi ga stopim in dodam slanino in mešam. Osolim pravkar zavrelo vodo in vanjo vržem pest špagetov, ki jih je dovolj za dva lačna. No, k slanini v ponev dodam začimbe. Kako diši, noro. Kaj je to moški? Pozabila sem saj je vonj pomembnejši od teh tepcev. Ja. Čakaj malo. Ali nisem prej omenila, da imam sir? Ja! Tudi to je treba narezati in dodati, da se počasi stopi. Ponovno odprem hladilnik. Mogoče se skriva noter smetana za kuhanje. No se ne. Ponovno malo razočarana, vendar se da tudi to urediti, tako kot razočaranje nad moškimi. Nekje najdem gustin, ki ga vsujem v omako, da bo gosta. Premešam, da se ne naredijo grudice. Tako. Špagete poizkusim in ugotovim, da bodo kmalu gotovi. Sedaj lahko dokončam omako, v katero zlijem močan curek navadne sladke smetane. Počakam, da zavre. V tem času odcedim špagete. Ko omaka vre kako minuto, ji dodam špagete in premešam. Mnjami. Približuje se vrhunec večera. Kmalu ne bom več tako razočarana nad moškimi. Obožujem kuhanje, še bolj pa pospravljanje hrane v svoj želodček. Špageti so se že preselili na krožnik. In vilice se vrtijo po njemu. Halo punca! Ustavi se! Ali nisi nekaj pozabila? Ja na nekaj pa sem res popolnoma pozabila. Na pijačo. Moja vsakodnevna pijača odpade. Kdo pa je že videl da se pije vodo, ko se preboleva tipa. Voda je primerna za žejo ne za uživanje ali lahko bi rekla tudi žalovanje. Mogoče bi bilo boljše pivo. Ma punca. Ti si nora. Užitek pa pivo. Da se ti ne bo še kdo smejal. Najbolje, da odprem kar vino. Ja tu pa nastopi problem. Nisem strokovnjak za vino, čeprav se lahko pohvalim s šestimi trtami, ali jih je osem, no še sama ne vem. Ja, ja, vem, da se mi smejite in pravite, da to ni nič. Vendar je zame tudi to nekaj. No naj se vrnem k vinu. Torej katero? Belo ali črno? Več ne ločim. No ločim še rose, ki mi je zelo všeč, vendar ga v svoji zalogici nimam. Ja pa naj bo za zdaj črno. Hrana se mi zdi težka, ter kolikor se ne spoznam, naj bi se s tako hrano lepo ujemala močna vina, taka pa so ponavadi črna. Danes bom ostala brez črnega vina. Ma ali naj potem prižgem še sveče. Halo punca! Preveč razmišljaš. Skoči po vino, ga odpri in nadaljuj s špageti, saj se le ti počasi, vendar vztrajno hladijo. Ja tako je najbolje. Počasi srkam vino in končujem s špageti. Bili so pa res dobri. Njami, njami, končano. Krožnik je v pomivalcu, steklenica vina pa napol prazna. Še dobro, da obstajajo moški. Saj večkrat ko te razočarajo, večkrat uživaš sama v dobri hrani. Moški pa se lahko, če hoče tudi napije. Noben moški me ni vreden, zakaj le. Sem ena in edina. Znam poskrbeti zase. Če je prehudo se zaprem vase. Nihče ne sme vedeti, da trpim. Tudi ko uživam ne sme nihče vedeti, da ne bodo ljubosumni. Eh, zakaj pa ne bi naredila ljudi ljubosumne, naj bodo. Tako trpijo oni, ne jaz. Jaz sem itak edinstvena. Poizkusila bom uživati vsak dan, z moškim ali brez, s prijateljicami ali brez. O, ne! Kdo je popil moje vino? Jaz ga nisem, jaz ne pijem. Spet sem potrta. Vino ni nič pomagalo, špageti tudi ne preveč, razen to, da mi sedaj ni prijetno, ker sem se jih preveč najedla. Moje misli kje ste? Kam ste odtavale, potrebujem vas tukaj. Aaaaa. Zeha se mi. Ne vidim ničesar več. Pa še toliko imam za ...