Ne morem mimo pogovora s prijateljem, kateremu sem poslala link do mojih privat objav na PW, to je to kar vi trenutno berete. Njegova izjava je bila, citiram (no kopiram): "zelo zabavna literatura. Všeč mi je tvoja lahkotnost in jedro v katerega znaš pasti", seveda se mu zahvalim, potem pa on še doda: "tvoja besedila niso prostoleteča, čeprav so brezhibno lahka, znajo ostati v jedru širokega sporočanja in kontempliranja. ja". In ker mislim, da vas še nekaj ljudi ne ve kaj beseda, ki se začne na konte pomeni, še njegova razlaga: "http://bos.zrc-sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D28357

ali - Kontemplacija je opazovanje lastnega jaza in božanskega v nas in v vsem z namenom doseganja stanja razširjenosti in poglobljenega zaznavanja lastne notranjosti. Za kontemplacijo sta značilna mir in stanje sprejemanja.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, delovna verzija - izid poizvedbe.

bos.zrc-sazu.si" No, to je to in seveda sem na koncu namesto na začetku. Ko pa sem že na koncu, sem med kopiranjem opazila, da sem ga poimenovala prijatelj, kar se mi ne dogaja ravno pogosto zadnje čase. Ponavadi ljudi pokličem znanec, ker tako pač čutim do njih. In seveda jaz kakrčna sem, sem hotela malo raziskati PW in že hitela pritiskat na metulčka ob katerem piše Blog. Hvala bogu za avtomatsko shranjevanje, no bolj lastniku PW. No, kje sem ostala, ja pri tem, da ljudi ne kličem prijatelje. Tako pač je, nihče mi se še ni zaril tako globoko v srce, da bi mu zaupala in rekla prijatelj. So ljudje, no lahko tudi napišem, ste ljudje tukaj okoli mene, katerim zaupam, mi veliko pomenite, vendar nisem še pri nobenem začutila tistega bistva, da bi lahko rekla, da imam nekoga za pravega prijatelja. Ne, niste vi nič krivi, sama sem kriva. Sama ne vem kaj čutim če sploh kaj čutim. Tisti, ki vam zaupam veliko, vas prosim za mnenje, se hočem pogovarjat, vedite, da vas nočem nadlegovati, ampak bi rada postala prijatelj z vami, nekaj več, tudi če tega ne morem reči z besedami. Opazila sem, da ljudem ne morem reči, da jih imam rada, ker ne, ker nič ne čutim. Pomenite mi nekaj, vendar tistega bistva nisem našla v vas, da bi zmogla vam reči, da vas imam rada. Prav tako ne morem nikomur reči, da ga sovražim, ker tudi tega ne zmorem. Živim v svetu brez ljubezni in brez sovraštva, brez ljudi, katerim bi lahko rekla pravi prijatelj, ker če bi to rekla, se ne bi počutila dobro, ker to ni res. Ja, da se vrnemo na začetek. Ta oseba, katero sem na začetku poimenovala prijatelj, mi kar nekaj pomeni, vendar tudi njemu ne morem v resnici reči prijatelj, čeprav naju vežejo posebne energije, se začutiva. Ne, on ima partnerico in otroka, mogoče že 2 pa mi še ni uspel povedati. Veliko sva si zaupala, vendar sedaj nima časa. Seveda, delo in družina sta najpomembnejša. No, saj imam še nekaj ljudi, do katerih čutim oz imam podoben odnos kot z njim, vendar od nikogar se nisem še toliko naučila kot od njega, čeprav ga čisto nič ne razumem, pa ali je to sedaj sploh pomembno. No pa sem se v enem odstavku zapletla, in upam, da tudi razpletla, se vidi, da nimam pravih idej, pa tudi spim premalo. Upam, da bo kmalu bolje, da mi bo uspeli malo prej hodit spat, ker to je edina možnost, ker tako ali tako že spim pedolgo.

In sedaj vsakič ko pogledam, se tam zgoraj zraven modre šiške, kjer je i poveča število, jaz pa nimam časa pogledat kaj komentirate, moram to čimprej stipkat, sam kaj ko se tako motim, da ni mi jasno kako to in zakaj to. Menjava črk, črka izpade, ne vem ali jaz prehitro tipkam, ali pa črke ne primejo, ali pa moram pod nujno zamenjat komp, ali mi ga kdo podari tko, na lepe oči? Pa fotoaparat, pa tablico, ja to nujno rabim, jaz bi vam pa itak reklamo naredila. A mislite, da ne morem, reklama kot se šika, povečanje prodaje takoj. Jaz to obvladam, me lahko takoj povabite na razgovor za pospeševalca prodaje, vam jaz prodam vaš izdelek 3x dražje, razliko pa sama pospravim, gremo stavit, kdo se upa? No, kar javite se. Al se bomo tepli, a? No, bolje, da neham, sem zgleda zadeta od utrujenosti, dehidracije pa polne ure. No, pozne ure. Jah, bo treba stopit par korakov do nočne omarice in vzeti vodo in se napiti, pol bom pa spet celo noč hodila na malo potrebo, tako kot danes. In potem ob 5h hočem pogledat na mobitelu na fb kaj je novega in se mi oči tako skup spravlajo, da me je zmankalo s telefonom v roki. Potem pa mal pred pol osmo pa telefon zvoni in ne vem kje ga imam, ter ga najdem pod vzglavnikom. Tukaj zagotovo ni sevanja. No saj tudi če ga imam na nočni omarici ni sevanja. No, naj bo za danes to vse, se tipkamo, beremo naslednjič.