Članek
Moj nori svet
Objavljeno Mar 14, 2016

Kot kakšen polž z vso prtljago na sebi mi je uspelo se počasi privleči iz tega obupnega časa, ko sem bila v objemu depresije. Bila sem v obdobju, ko sem hkrati si želela se spraviti iz nje, ter še vedno biti v njej, se smiliti ljudem, delati škodo drugim in sebi. Prišlo je tako daleč, da sem razmišljala, da bi resnično šla do psihiatra, da bi mi napisal tablete, ker so mi pred leti, ko še nisem bila tako globoko mi predlagali. No, saj mogoče niti sedaj nisem tako globoko, videti je bilo eno slabše obdobje, ko si nisem znala, pa tudi ne želela pomagati, čeprav sem veliko delala na tej temi in pisala o tem. In kaj mi je pomagalo prebroditi najhujše stvari? Preprosto našla sem si nekje neko delo, ki upam, da se bo razvilo v nekaj več, pač denar je potreben. 

V zadnjem času se družim z ljudmi, ki imajo tudi to izkušnjo in znajo povedati veliko stvari, ter tudi nasmejimo se. Ne, nismo kot eni zombiji, ki ne vemo, kam bi se dali. Poizkušamo se boriti proti depresiji vsak na svoj način. Začetek je bil pri vseh podoben. Prišlo je do neke izgube. Izgube bližnjega, dela, pač nečesa na kar smo se opirali. Pot pa vsi vidimo drugače. Nekateri s psihiatri in tableti, jaz pa na svoj način, poznan tistim, ki me spremljate že nekaj časa. Vendar karkoli že delamo in želimo, moramo narediti tako, da stanja ne poslabšamo. Za začetek je najbolje, da eno izgubo nadomestimo z drugo, začnemo delati, kar nas veseli, vendar na tak način bomo zagotovo padli nazaj v depresijo od časa, do časa. Za konkretne spremembe, potrebujemo konkretne stvari. Predelati moramo vzroke za depresijo. Način ni pomemben, poznamo veliko različnih načinov predelovanja. Tisti, po katerem delam jaz je samo eden. Najdite svojega najljubšega. Vendar po mojem mnenju je meditacija eden slabših načinov.

Torej zakaj se mi zdi meditacija kot taka še najslabša? Pri meditaciji se umirimo, dihamo, odstranimo skrbi in probleme iz naših misli, vendar to je večinoma to. Problemi še vedno so, vzroki za probleme so, vendar mi jih nočemo več videti. Če pa meditacijo združimo še s kakim drugačnim načinom predelovanja problemov, pa je to zelo dobra stvar. No, saj meditacija ni slaba, vendar deluje v povezavi še z drugimi pripomočki. Tako da, pojdimo meditirati in predelovati naše probleme.

Vendar kaki so naši problemi. Depresija je posledica nečesa, tudi lenoba, utrujenost, nezainteresiranost, izguba zanimanj za določene stvari so tudi posledice. Vendar kje so vzroki? Večina vzrokov je v naši glavi in ne sprejemanju samih sebe. Ko se imamo radi, kar je za depresivne ljudi težko sprejeti in se imeti rad, potem se v svoji koži počutimo boljše, dobro. Prav tako iščemo vsi ljudje na tem svetu nekoga, ki je njegova sorodna duša, nekoga, s katerim bi bil skupaj, vendar veliko vez razpade, čeprav nihče ne ve zakaj. Mogoče pa je trik pri vsakemu posamezniku, v pogovoru, dojemanju sveta, razumevanju posameznih besed in razumevanju kaj kdo govori. Mogoče je pomambno, da namesto nekoga iščemo sebe in šele ko imamo sebe dovolj radi in smo sami sebi dovolj, gremo naprej, v vezo, v nekaj več. 

Toda to ne velja samo za depresijo. Velja za vse naše probleme, ki jih imamo na kupe, če le začnemo pometati pred svojim pragom. Sčasoma ugotovimo, da tisti problemi, ki jih vidimo v drugih ljudeh, da so v resnici odsevi nas samih. Ne vedno in povsod, saj če gledamo realno, vidimo realno, če mešamo čustva, vidimo čustveno. In ko so vmešana čustva pride do prepira. Največje nestrinjanje in konflikt pa nastane pri tem, ali so čustva potrebna ali ne. Tokrat ne bom delila svojega prepričanja oz znanja o tem. Bolje, je, da glede tega razmišljate sami, kot še o veliko stvareh glede sebe.