Ravno v teh dneh je v Ljubljani BIGU konferenca ali predavanje ali ne vem kako naj rečem temu. Predavatelji govorijo svoje izkušnje s knjigo skivnost (Secret), ter kako deluje zakon privlačnosti. Govorijo, kako s pomočjo vizualizacije in pozitivnega mišljenja dobiš vse, kar si želiš. Vendar meni to ni jasno, ne vem zakaj bi delovalo.

Sama si nisem čisto nič vizualizirala in sem samo delala tisto, kar mi je bilo všeč, to je pisala, ter dobila delo. Super. Sedaj potrebujem še kupe denarja. Ali pa ne. Denar ne potrebujem. Saj namesto, da hodim na taka predavanja, kjer učijo, kako iz drugih ljudi potegniti denar, če imaš srečo, raje delam fizično in imam nekaj od tega. Če ne drugega boleče mišice. Bolje, da mišice od dela bolijo, kot rit od sedenja. Jezik je tako ali tako tista mišica, ki največ dela in najmanj boli. Ampak samo z jezikom še hrane ne moreš v usta spraviti, če pa že želiš, se moraš pa malo pomatrat. 

Ljudje imajo tudi noro pretresljive življenjske zgodbe. Bili so še več kot na dnu, vendar so kar naenkrat, ko so spoznali prave ljudi postali znani in bogati, se ozdravili in ne vem kaj vse. Nato napišejo best seller, oziroma knjigo, ki se prodaja kot vroče žemljice (ki naj bi se zelo dobro prodajale) in avtorji hodijo po televizijah, imajo intervjuje in oh in sploh. Nato se spomnijo konkururat osebam, ki že imajo delavnico kako narediti in spromovirati top knjigo in se njihova predavanja prodajajo in ne vem kaj vse. In potem tudi sama začnem razmišljati, da bi napisala knjigo, jo začnem pisat prvič, drugič, tretjič, desetiš, nevemkolkič, ampak nobena knjiga še ni napisana in se odločim, da zakaj bi morala biti kot drugi. Ostala bom pri blogih. Brezplačnih blogih, ki jih lahko vsi berejo. Lahko komentirajo, se poistovetijo z mojimi problemi in vzporedno z mano jih rešujejo. Poleg tega pa blogi so javni in ne potrebujem jih oglaševat. V tem času pa posejem kako rožico, izpulim plevel ali kaj drugega, lahko tudi skuham kosilo. 

In sedaj mi je padlo na pamet. Ko je človek reven in mora shajati z minimalno količino denarja, večino postori sam, si pridela hrano, ne kupuje veliko. Ko človek dobi več denarja, manj pridela, ter več porabi za osnovne stvari in več kot potrebuje, več zapravi, manj ima. Nazadnje zanj delajo drugi, je v restavracijah, kar pa je potrebno narediti, pa se pritožuje koliko mora delati. Da, tudi taki obstajajo. Vendar je vprašanje kako so ti prišli do denarja. Na različne načine, pošteno ali pa nepošteno, s krajo revnejšim ali pa s pomočjo zapuščine, z delom ali nedelom. Več kot človek ima, bolj bogat se mora kazati, pa tudi če nič nima, pa si želi biti bogat, se mora v našem svetu kot tak tudi kazati. Zakaj? Da se ga sprejema kot nekaj več, ker biti enak med enakimi ni nekaj naravnega, ker biti bogat pomeni biti boljši od drugih, ker je biti reven nujno zlo. Zakaj se vrednost človeka meri v količini denarja, premičnin in nepremičnin? Čeprav v zadnjem času velja pravilo, da če imaš boljši avto, to pomeni, da si več dolžan banki, ki je denar ustvarila iz nič, ga posodila tebi, ti boš pa moral vrniti v pravem denarju. In tako nastaja dolg zemlje. Pred časom sem videla eno sliko. Gor je pisalo. Dolg Zemlje je 7 bilijard dolarjev. Komu? Jupitru? 

Če bi vsak razmišljal s svojo glavo, ne prodajal megle drugim, ter te megle ne kupoval, bi bilo več ljudi, ki bi bili enako bogati, sedaj pa kakor si je kdo napihnil svoj ego in kaj nam prodaja, ali bogat, ali pa propadel. Vsi imamo probleme, ne potrebujemo predavanj za 100 ali več evrov za par ur, da gremo skozi probleme, zapišimo jih na list papirja in poglejmo realno nanje. Če nas partner pretepa pojdimo od doma, če ne najdemo službe in smo napisali nešteto prošenj spremenimo kaj v prošnji, naredimo tečaj, razmislimo kje je problem. Če smo depresivni začnomo delati tisto, kar nas vsaj malo veseli, lahko tudi rišemo, barvamo, nekaj preprostega, da lahko pozabimo na depresijo, delo zdravi, vsaj toliko, da pridemo ven iz najhujšega in potem lahko iščemo prave vzroke za depresijo. 

Raziskujmo sebe in svet okoli sebe. Raziskujmo načine za izboljšanje sebe, dokler ne najdemo pravega za nas. Sama sem ga našla in ga priporočam, čeprav večina tega ne sprejme in ne more sprejeti. Vendar vseeno ne sovražimo se, bodimo prijazni in spoštljivi do drugih in do sebe.